Osmi dan, 11. oktober 2017
Peto prikazanje 13. septembra 1917

Županova ugrabitev je bila najboljše priporočilo za množični obisk ljudi v Irijski globeli. Dne 13. septembra se jih je nabralo okrog petindvajset do trideset tisoč iz vse Portugalske. Navzoči so bili tudi mnogi bolniki, ki so prosili za ozdravljenje.
Nekateri so opazili razne pojave: Iz sonca je izšel križ in se počasi pomikal proti vzhodu. Drugi so videli nekakšne rože, ki so padale z neba, a zemlje niso dosegle, ampak so prej izginile. Zdelo se je, kakor da je sonce izgubilo svojo moč; nekateri so videli zvezde. Nebo je bilo jasno. V zraku je bila rumena barva. Pojavila se je svetleča krogla in je počasi od vzhoda šla nad glavami ljudi, nato je izginila v soncu. Črniko in pastirčke je obdal bel oblak. Oni teh pojavov niso opazili. Ko so začeli z ljudmi moliti rožni venec, so kmalu zagledali odsev svetlobe in takoj nato našo Gospo nad črniko, ki je naročila: »Molite še naprej rožni venec, da boste izprosili konec vojne. V oktobru bodo prišli tudi naš Gospod, Žalostna Mati Božja, Karmelska Mati Božja, sveti Jožef z Detetom Jezusom, da bodo blagoslovili svet. Bog je zadovoljen z vašimi žrtvami, vendar ne mara, da spite z vrvjo. Nosite jo samo čez dan.« (Otroci so bili za pokoro tesno opasani z nekakšnim spokornim pasom.)
Lucija je posredovala prošnje bolnikov za ozdravljenje. Dobila je Marijin odgovor: “Da, nekatere bom ozdravila, drugih ne. Oktobra bom naredila čudež, da bodo vsi verjeli.”