1. avgust – prvi dan počitniškega tedna

Končno je prišel 1. avgust in začel se je letošnji počitniški teden. Ker smo v letu usmiljenja, je naša tema: Hodimo po poti usmiljenja!
Dopoldne so animatorji že pridno pripravili dvorišče in vse praktične stvari. Ker je že dopoldne močno deževalo so vse tako pripravili, da bi mogli popoldan preživeti tudi v dežju. A prosili so sv. Petra, da »zapre« nebeška vrata, tako, da ne dežuje več. Ko smo se ob 15.00 zbirali na dvorišču, je še deževalo, a kmalu po tem je prenehalo. Hvala Bogu!
Najprej smo šli v cerkev, kjer smo peli in molili in imeli katehezo. Poleg dela usmiljenja nas bosta v tem tednu spremljala nadangel Rafael in Tobija. Nadangel Rafael je spremljal mladega Tobija na poti, ozdravil je bolnega očeta in ženo in ga je vodil k češčenju Svetega Boga. V starozavezni knjigi Tobit, v kateri je ta zgodba, slišimo tudi veliko o usmiljenju in delih usmiljenja. – V teh dneh ju bomo še bolj spoznali.
Vsak dan se bomo trudili uresničevati dva ali tri dela usmiljenja. Že danes smo začeli s prvima dvema telesnima deloma usmiljenja: »Lačne nasičevati« in »žejne napajati«, in to zelo konkretno: pri malici skrbimo najprej za druge.
V tem tednu bomo pa vsi tudi sami postali »angeli« in istočasno »Tobija«. Tako smo vlekli vsak eno ime enega otroka ali animatorja, za katerega bomo v teh dneh »angel«, ki mu pomaga, ga z majhnimi stvarmi ali besedami obdari in za njega moli. Zadnji dan se bomo »angeli« razkrili in spoznali bomo »našega angela«.
Potem smo se okrepili pri malici in se razdelili v skupine. Hitro smo se spoznali in se še kratko pogovarjali in ponavljali, kaj smo pri katehezi slišali. Nato smo risali razne plakate in zastave, ki bodo v tem tednu dekorirali okolico.
Ko smo vsi končali smo imeli zanimive skupne igre, ki jih je za nas pripravil animator Domen.
Preden smo se spet odpravili domov, smo šli še v cerkev, kjer smo se pri kratkem češčenju Jezusu zahvaljevali za prvi dan počitniškega tedna.

2. avgust – drugi dan počitniškega tedna

Točno ob 15.00 smo se spet zbrali in skupaj šli v cerkev, kjer smo peli in molili. Med molitvijo je p. Andrej prišel in nam povedal, da je ravno umrl stari oče dekleta, ki se običajno tudi udeleže počitniškega tedna. Zato smo imeli takoj priliko za še eno delo usmiljenja in smo med mrliškem zvonjenjem molili eno desetko rožnega venca za pokojnega. Potem smo pri katehezi slišali, katera so dela usmiljenja in razmislili, kako jih mi lahko uresničujemo v konkretnem življenju. Na primer: »Lačne nasičevati« s tem, da smo hvaležni za hrano, da molimo pred jedjo, tudi za tiste, ki nimajo dovolj za jesti; da hrane ne mečemo v smeti; da delimo sladkarije z drugimi itd.
Za 4. telesno delo usmiljenja »Nage oblačiti« smo se pogovarjali, da lahko tako uresničimo, da v teh dneh tudi zbiramo obleke in igrače za otroke, ki jih nimajo dovolj.
Danes smo se potem še posebej trudili za dvoje duhovnih del usmiljenja: »nevedne učiti« in »dvomljivcem prav svetovati«, tako, da smo se v naši skupini tudi pogovarjali o veri in z drugimi delili svoje znanje.
Po katehezi smo šli na obilno in dobro malico. Sledilo je delo po skupinah. Danes smo ustvarili majhna darila, ki jih bomo jutri uporabili pri konkretnem delu usmiljenja: »bolnike obiskovati«.
Potem smo se že začeli pripraviti za zaključni večer, preden smo se spet zbirali za skupne igre, ki smo jih danes imeli na velikem travniku nasproti župnišča.
Preden smo se veseli in utrujeni opravili domov, smo se šli Jezusu zahvalit in ga še kratko počastili.

3. avgust – tretji dan počitniškega tedna

Tudi danes smo spet začeli z petjem, molitvijo in katehezo v cerkvi. Molili smo ponovno za papeža Frančiška, za našega nadškofa Stanislava in za naše družine. Pri katehezi smo se še poglobili v duhovna dela usmiljenja.
Po malici, za katero so spet različne družine dobrote prispevale, smo danes uresničevali delo »bolnike obiskovati«. Po skupinah smo šli obiskat starejše ali bolne ljudi v Vogljah in v Voklem. Kot majhno darilo smo prinesli rože, ki smo jih včeraj ustvarili. Pogovarjali smo se z njimi in se zanimali za njihove interese. Različne skupine so tudi nekaj pele.
Vsi skupaj smo čutili, kako resnična je beseda matere Julije: »Moje veselje je, da lahko drugim napravim majhno veselje.« – Ker smo prinesli veliko veselja, smo tudi sami bili veseli in srečni!
Preden smo se pri češčenju Jezusu zahvaljevali za lepo doživetje, smo imeli še skupne igre.

4. avgust – četrti dan počitniškega tedna

Za leto usmiljenja smo se danes zaradi svetih vrat opravili na svetoletno romanje v Ljubljansko stolnico. Seveda smo z tem povezali še različne stvari.
Ob 9.00 nas je prišel iskat avtobus in nas peljal v Ljubljano. V avtobusu smo najprej prosili angele varuhe in nadangela Rafaela, da nas spremljajo na poti. Potem smo pripravili prošnje za sveto mašo in molili desetko za našega nadškofa Stanislava. P. Andrej nam je še razlagal pomen romanja skozi sveta vrata in prejem odpustkov.
Prva postaja je bilo ljubljansko pokopališče Žale, kjer smo »opravili« delo usmiljenja »za žive in mrtve Boga prositi« in se spomnili na še eno delo usmiljenja: »mrliče pokopaviti«. Obiskali smo grob božjega služabnika Antona Strleta, kjer smo molili za vse pokojne. Potem smo videli še grob božjih služabnikov Andreja Majcna in škofa Antona Vovka.
Od tam nas je avtobus peljal do središče mesta. Zelo smo se že veselili, da bomo srečali nadškofa Stanislava, za katerega smo vsak dan molili. Tako smo šli direktno do škofije, kjer so nas sprejeli g. nadškof, tajnik Boštjan in še pomožni škof Franc. G. nadškofu smo izročili lepe pozdrave iz počitniškega tedna in mu zapeli našo himno. Nato nam je g. nadškof z dobrimi besedami spodbudil, da hodimo po poti usmiljenja in nam podelil svoj blagoslov.
Iz škofije smo v procesiji romali do stolnice in na poti peli himno leta usmiljenja: »Misericordes sicut Pater«. Stopili smo skozi sveta vrata. Skupaj smo molili molitve za odpustke, preden se je začela sveta maša.
Po sv. maši smo šli peš do nunciature, kjer so nas že pričakovali novi tajnik nunciature, šofer in sestre. G. tajnik nam je pokazal lepo kapelo in razlagal slike mozaika. Pripravili so nam slastno okrepitev s piškoti in sokom, tako, da so tudi oni vršili »delo usmiljenja« :)!
Iz nunciature nas je avtobus peljal k svetemu Antonu na Vič, kjer nas je p. Pepi prisrčno sprejel. Vsi smo se ga še dobro spomnili od lanskega počitniškega tedna. Pojedli smo naše malice in potem že danes začeli »olimpijske igre«. Nato nas je p. Pepi vabil v dvorano Antonovega doma in nam zelo nazorno približal spet en vidik usmiljenja. Podarili smo mu svečo za njegovo 25 letnico duhovniškega posvečenja in mu zapeli našo himno. Popeljal nas je še v cerkev sv. Antona in nam pokazal in razlagal lepe slike in freske sv. Antona. Potem smo se hvaležni poslovili in se peljali domov, kjer so nas starši že pričakovali.

5. avgust – peti dan počitniškega tedna – prvi petek

Danes je bil posebno milosten dan, ker smo na najlepši način sprejeli božjo usmiljenje v zakramentu usmiljenja, v sveti spovedi.
Ob 15.00 smo se zbirali in skupaj začeli v cerkvi, kjer smo imeli danes v naši sredi kapucina patra Mitja. Najprej nam je zelo lepo približal pomen Božjega usmiljenja in pomen zakramentu Božjega usmiljenja. Potem smo začeli češčenje, p. Mitja in p. Andrej sta šla v spovednico in smo skoraj vsi sprejeli veliko božjo darilo odpuščanja pri sveti spovedi. Zavedali smo se tudi, da je s tem tudi dopolnjeno naše včerajšnje romanje, ker pogoj za prejem odpustka je med drugim sv. spoved.
Prosili smo Jezusa, da nam pomaga, da se res poboljšamo.
Potem smo po malici v naših skupinah ustvarili ribe, ker riba ni samo simbol za Kristusa, ampak ima v knjigi Tobit tudi poseben pomen za Tobija in nadangela Rafaela.
V teh dneh smo uresničevali tudi delo usmiljenja »nage oblačiti«, tako da smo zbirali obleke in igrače za otroke, ki jih nimajo dovolj. Danes je prišel gospod Avsec od Karitasa in je vse, kar smo zbrali, odpeljal v Ljubljano.
Za zaključek smo danes imeli zelo zabavne vodne igre.

6. avgust – šesti dan počitniškega tedna – zaključek

Kako hitro je minil teden. Prišel je že zadnji dan. Zbrali smo se spet ob 15.00 v cerkvi. Ker smo vsi bili radovedni, kdo je bil v tem tednu naš »nadangel«, smo se vsi »angeli« po katehezi in malici »razkrili« in vsak je svojem »varovancu« še nekaj podaril. Nato smo hitro šli v naše skupine in vadili za igro pri zaključnem večeru. V dvorani smo imeli eno skupno vajo in popoldne je bilo že mimo. Vsi so odšli domov, nekaj večerjali in se oblekli, ker ob 19.30 smo imeli zaključno sveto mašo, kjer so vsi sodelovali z petjem, igranjem instrumentov in z branjem. Po sveti maši so bili vsi povabljeni v dvorano kulturnega doma. Najprej je s. Marion pokazala nekaj slik počitniškega tedna in razlagala, kaj smo vse delali. Potem so nastopili vse skupine: najprej dve najmlajši skupini, ki sta predstavili dela usmiljenja; nato pa vse druge skupine, ki so same pripravile dele zgodbe Tobija in nadangela Rafaela. S. Marion je še vsem gledalcem svetovala, naj vzamejo v roke sveto pismo in preberejo v stari zavezi knjigo Tobit.
Preden je p. Andrej vse navzoče blagoslovil, smo še enkrat vsi skupaj zapeli himno počitniškega tedna »Hodimo po poti usmiljenja«. Za ohladitev so vsi dobili sladoled. Hitro smo vsi skupaj pomagali, da je bila dvorana v kratkem času pospravljena.
Vsem, ki ste nas podpirali na tak ali drugačen način in vsem, ki ste nas spremljali v molitvi, se prisrčno zahvaljujemo! Bog lonaj!