Mlade ljudi vzgojiti za ljubezen je ena najbolj pomembnih, najbolj odgovornih, najzahtevnej\u0161ih in hkrati najbolj plemenitih nalog. Vem, da ni recepta za uspe\u0161no vzgojo. Nekateri mladi, se zdi, so prejeli dobro vzgojo in so kljub vsemu v svojem \u017eivljenju za\u0161li na stranpoti. Drugi mladi so po videzu malo odnesli od doma in so se v \u017eivljenju kljub temu obnesli. Velja, da na\u0161 zna\u010daj, na\u0161a prepri\u010danja in na\u0161e vedenje dolo\u010dajo trije dejavniki: kot prvo je dedna zasnova, kot drugo okolje, to je vzgoja, ki jo nudijo star\u0161i in drugi ljudje in okolje, v katerem nekdo raste in se vzgaja, in kon\u010dno osebna svoboda. Od \u010dloveka do \u010dloveka je razli\u010dno, kak\u0161en vpliv imajo na njegov razvoj ti trije dejavniki.Nikoli ni dovolj zgodaj za\u010deti z usposabljanjem ljudi, da bi si v kasnej\u0161ih letih ustanovili sre\u010den zakon in dru\u017eino ali se oklenili duhovnega poklica \u2013 druga\u010de povedano: pripraviti ljudi za \u017eivljenje ljubezni, izro\u010ditve in podaritve. Morda se bo kdo za\u010dudil, ko trdim, da se priprava na zakon ali priprava na duhovni poklic za\u010dne \u017ee po rojstvu. A prepri\u010dan sem, da je prvih dvajset let pa\u010d v ve\u010dini primerov odlo\u010dilnih za nadaljnjo \u017eivljenjsko pot. Glede tega bi rad navedel nekaj povsem prakti\u010dnih napotkov.<\/p>\n
Star\u0161i, ki doma s svojo medsebojno ljubeznijo ustvarjajo prostor ljubezni in podarjajo svojim otrokom ljubezen, jim pomagajo, da bodo kasneje postali ljudje, ki ljubijo. Pod ljubeznijo razumem darovanje in podarjanje za druge. Pod ljubeznijo ne razumem, da \u010dlovek druge zahteva zase, da bi mogel zadovoljiti lastne zahteve in potrebe. Ljubiti pomeni, hoteti dajati ne prejemati. Ljubiti otroke pomeni imeti notranji odnos do otroka, ukvarjati se z otrokom, ga imeti rad, ga povsem sprejeti in jemati resno. Obstajajo odrasli, ki sicer veliko naredijo za otroke, a vendar nimajo notranje pre\u017eetosti z ljubeznijo do njih. A prav to potrebuje otrok in mlad \u010dlovek.<\/p>\n
Kot odrasel \u010dlovek nih\u010de ne more posredovati naprej, \u010desar sam ni prejel. Kdor je kot otrok prejel premalo ljubezni, kasneje obi\u010dajno tudi ni v zadostni meri sposoben ljubezni podarjati naprej. Kdor ni do\u017eivel ljube\u010dega o\u010deta, si ne bo znal kaj dosti pomagati, ko sli\u0161i, da je Bog ljube\u010di O\u010de. Kdor ni do\u017eivel ljube\u010de matere, bo le s te\u017eavo sprejel, da je Marija mati vseh kristjanov. Ljubiti otroka pomeni ljubiti ga \u010dustveno, imeti zanj \u010das, ga poslu\u0161ati in mu govoriti, nekaj terjati in nekaj zahtevati. Ljubiti otroka pa ne pomeni prenasi\u010diti ga z materialnimi stvarmi ali ga pustiti, da je neprestano pred televizijo, pred videom in pred DVD-jem. Ljubiti otroka pomeni podariti mu veliko topline in dobrote, ne pomeni pa obsuti ga s hvalo in naklonjenostjo. Kdor je kot otrok neprestano v sredi\u0161\u010du pozornosti, ho\u010de kasneje tudi kot odrasel biti v sredi\u0161\u010du pozornosti. Pri vsem obstaja preve\u010d in premalo. Ljubiti otroka pomeni dati mu veliko, a mu tudi korak za korakom pomagati dajati drugim. Razvajanje otroka ni oblika ljubezni.<\/p>\n
Kdor je bil sam dele\u017een ljubezni, jo more kasneje posredovati naprej. Kdor je sam izkusil ljube\u010d dom, more kasneje ustvariti nov dom za naslednji rod. \u010clovek, ki je odrasel v ljube\u010dem domu in sledi duhovnemu poklicu, more kasneje kot duhovni o\u010de ali duhovna mati biti na voljo za mnoge ljudi. Vsak potrebuje dar ljubezni najprej sam. V italijanski reviji sem prebral slede\u010de blagre za \u017eivljenje otroka:<\/p>\n
Sre\u010den otrok, ki more \u017eivljenje za\u010deti v gledanju ljube\u010dega obraza.
\nSre\u010den otrok, ki ga ljubijo, ne da bi ga posadili na prestol.
\nSre\u010den otrok, ki se more veseliti ob zgledu star\u0161ev in mu ni potrebno neprestano poslu\u0161ati o\u010ditkov.
\nSre\u010den otrok, ki se ne zadu\u0161i v veliki zaskrbljenosti odraslih, ampak se sme igrati na dvori\u0161\u010du.
\nSre\u010den otrok, ki mu ni treba znati brati \u017ee s tremi leti, plesati s \u0161tirimi leti in s petimi leti igrati in\u0161trument … ampak preprosto sme odra\u0161\u010dati kot otrok.<\/p>\n
(Serva ordinem et ordo servabit te)<\/p>\n
Ta stari pregovor so skovali Rimljani. Za temi posre\u010deno oblikovanimi besedami se skriva \u017eivljenjska modrost, ki velja za mnoga \u017eivljenjska podro\u010dja in velja ua vse \u010dase. Doma\u010dnost obstaja tam, kjer ljudje izkusijo red in stalnost in morejo v njem skozi leta rasti. K takemu redu spadajo razli\u010dne stvari. Najprej urejen \u017eivljenjski ritem z dolo\u010denim \u010dasom za spanje, z dolo\u010denimi urami za skupni obed in za druge dejavnosti. Red, ki ustvarja doma\u010dnost, je tam, kjer imajo otroci in mladi ob sebi odrasle, ki izpri\u010dujejo ljubezen, odlo\u010dnost, stalnost in gotovost. To naj bi bili predvsem star\u0161i. \u010ce otroci nimajo o\u010deta ali matere, ki ustvajata doma\u010dnostno in varno okolje, \u010de se otroke preve\u010d podaja iz rok v roke in so malo tukaj malo tam, \u010de imajo \u017ee v svojih otro\u0161kih letih hekti\u010dnost in nemir v \u017eivljenjskem ritmu, \u010de otroci do\u017eivijo svoje star\u0161e kot tiste, ki se prepirajo, se ne obvladujejo in so nezreli, pri njih to pogosto pusti posledice.<\/p>\n
K redu, ki je zelo pomemben za rast v veri, spadajo tudi redna verska opravila: jutranja in ve\u010derna molitev, molitev pred in po jedi, obisk nedeljske ma\u0161e, redna spoved po prvem obhajilu, zavestno oblikovanje adventa in posta, vsakoletno obhajanje bo\u017ei\u010da in velike no\u010di kakor tudi drugih cerkvenih praznikov. \u010ce v dru\u017einskem \u017eivljenju resno vzamemo liturgi\u010dno leto in star\u0161i to storijo z osebnim prepri\u010danjem in ne samo iz tradicije, to zelo pozitivno deluje na rast vere pri otrocih. K redu, ki v dru\u017einskem \u017eivljenju gradi doma\u010dnost, spada tudi oblikovanje kr\u0161\u010danske nedelje. Nedelja ne sme biti samo prost dan, dan po\u010ditka, ampak vsakotedenski praznik, vsakotedenski odmev velike no\u010di. K temu spada nedeljska ma\u0161a in sicer brez izjeme. K temu spada \u010das, ki ga star\u0161i podarijo otrokom, dru\u017einska kultura nedelje, ki se poka\u017ee pri obedih, pri tem, kako je kdo oble\u010den in pri drugih stvareh. Ne sme se zabrisati razlika med delavnikom in nedeljo ter praznikom. Red glede \u017eivljenjskega ritma in glede verskega \u017eivljenja, ki je stalen in prebuja doma\u010dnost, pomaga otrokom in mladim, da v kasnej\u0161ih letih obvladujejo svoje \u017eivljenje. Ohranjaj red in red te bo ohranil. Ta \u017eivljenjska modrost velja za vse \u017eivljenje. V prvih dveh desetletjih \u017eivljenja so star\u0161i odgovorni, da mladi odra\u0161\u010dajo v redu, ki gradi doma\u010dnost in pomaga. Kasneje mora biti zanj odgovoren vsak sam.<\/p>\n
Bili so \u010dasi, ko je bila avtoriteta star\u0161ev preve\u010d poudarjena. Danes se soo\u010damo z nevarnostjo druge skrajnosti. Nemalo star\u0161ev in vzgojiteljev ima premalo poguma in notranje mo\u010di nekaj zahtevati od svojih otrok. Mnogi star\u0161i se preve\u010d sramujejo uporabiti svojo avtoriteto in zahtevati pokor\u0161\u010dino, potem ko bi prej svojim otrokom podarili ljubezen. Kot kristjani verujemo, da na\u0161o \u010dlove\u0161ko naravo obte\u017eju izvirni greh in njegove posledice. S tem mislimo, da trpimo zaradi prirojene du\u0161evne slabosti. V nas je nagnjenost k lagodnosti, k neodkritosti, k prepiru, k neomejenosti pri u\u017eivanju, k samovolji, k zlu. Kako resni\u010dna je ta verska resnica o izvirnem grehu, morejo pritrditi star\u0161i. \u010ceprav svojim otrokom nudijo ljubezen in pozornost, morajo nenadoma ugotoviti, da more njihov otrok biti zelo jezljiv in hudoben ali ka\u017ee druge nerazlo\u017eljive na\u010dine obna\u0161anja. V vsakem \u010dloveku ti\u010di egoizem, ki se razodeva na zelo razli\u010dne na\u010dine. Pri nekom se ka\u017ee, da se jezi, \u010de ni vse po njegovih \u017eeljah, pri drugem se ka\u017ee tako, da se pri komurkoli dobrika, da dobi, kar ho\u010de imeti. Je veliko oblik svojeglavosti, egoizma. Mlademu \u010dloveku ne naredimo ni\u010d dobrega, \u010de mu vedno popustimo. To bi pomenilo, da mu ne pomagamo boriti se s prirojenim nagnjenjem k egoizmu in k zlu.<\/p>\n
Morda zveni \u00bbstaromodno\u00ab, \u010de pozivam vzgajati otroke k pokor\u0161\u010dini. A kako bi bilo mogo\u010de sre\u010dno skupno \u017eivljenje, \u010de se \u010dlovek ni nau\u010dil odpovedati se lastnim \u017eeljam? Ta poziv je tudi v Svetem pismu: \u00bbOtroci, ubogajte svoje star\u0161e v Gospodu, kajti tako je prav\u00ab (Ef 6,1). Kako naj bi nekdo postal veren in sposoben poslu\u0161ati bo\u017eji glas v desetih zapovedih in v vesti, \u010de je kot otrok vedno uveljavil svoje lastne \u017eelje. Nekateri menijo, da se sme zahtevati samo to, kar otrok ali odrasel tudi razume in sprevidi. Toda to mnenje ima svoje meje. Kdor dela samo to, kar uvidi, bo imel vedno te\u017eave s kr\u0161\u010dansko vero. V Svetem pismu imamo veliko zgledov, ki nam ka\u017eejo, kako se Bog navidez ni\u010d ne ozira na misli in uvide ljudi, ampak zahteva stvari, ki dale\u010d presegajo \u010dlove\u0161ko umevanje. Abraham je izrekel svoj \u00bbda\u00ab na ukaz, naj daruje svojega sina in tako je postal o\u010de verujo\u010dih. Bo\u017ejega ukaza ni razumel. Mojzes je postal osvoboditelj svojega ljudstva, \u010deprav si ni mogel predstavljati, da bi \u0161el pred faraona. Ubogal je in postal je re\u0161itelj Izraela. Judita je s svojo pokor\u0161\u010dino re\u0161ila ljudstvo iz velike nevarnosti. Marija je izrekla svoj da k temu, da bo postala Mesijeva mati, ne da bi razumela, kako se bo to zgodilo. Kdor se giblje samo znotraj meja lastnega razuma in uvida, mu veliko uide. Pokor\u0161\u010dina do ljudi, ki dobro mislijo z nami, pokor\u0161\u010dina do Boga, ki nas ljubi in pokor\u0161\u010dina do Cerkve nas ne poni\u017euje in nas ne napravi nesamostojne, ampak nam omogo\u010da vstopiti v de\u017eelo svobode. Mnogi ljudje povezujejo z besedo \u00bbpokor\u0161\u010dina\u00ab nekaj negativnega. Deloma ima to upravi\u010dene razloge. V zgodovini se je v imenu pokor\u0161\u010dine zgodilo veliko krivice. Izvajala se je mo\u010d in zahtevala pokor\u0161\u010dina, ne da bi ljubili ljudi. Toda zloraba pokor\u0161\u010dine, pogosto tudi tragi\u010dna zloraba pokor\u0161\u010dine, ne sme voditi k temu, da bi v pokor\u0161\u010dini videli nekaj slabega, in sicer v pokor\u0161\u010dini do Boga, najve\u010dje avtoritete, ki je hkrati najbolj \u010dista ljubezen, in v pokor\u0161\u010dini do ljudi, ki ho\u010dejo najbolj\u0161e za druge. Star\u0161i smejo in morajo zahtevati pokor\u0161\u010dino in hkrati odlo\u010dno \u017eiveti ljubezen drug do drugega in do otrok. Pokor\u0161\u010dina namre\u010d premaga v vsakem \u010dloveku globoko vsidrano na\u010delo: \u00bbNaredim, kar jaz ho\u010dem.\u00ab \u00bbNe dam si ni\u010desar re\u010di.\u00ab \u00bbGrem svojo pot.\u00ab Svet samovolje se zdi najprej kot Indija Koromandija, a v osnovi je to zelo majhen svet. Pravo uresni\u010denje samega sebe, ki si ga mnogi \u017eelijo, se izvr\u0161i ravno tedaj, ko \u010dlovek ne vztraja trmasto pri svoji lastni samovolji in se ne sklicuje na svoje lastne uvide in sodbe, ampak dopusti, da mu drugi pomagajo in ga dopolnijo. To se izvr\u0161i preko pokor\u0161\u010dine. Kolikor prej je nau\u010dena, toliko bolj se \u010dlovek razvije. Kdor kot otrok zavra\u010da avtoriteto star\u0161ev, mu bo kasneje te\u017eko priznati bo\u017ejo avtoriteto, ki \u017eeli za nas samo najbolj\u0161e. Star\u0161i, ki otrokom preve\u010d popu\u0161\u010dajo, jim ne storijo ni\u010d dobrega. Tako star\u0161i prispevajo k temu, da se razvijeta samovolja in egoizem, ki \u010dloveku kon\u010dno samo \u0161kodujeta in ga obte\u017eujeta. Samovolja je tudi najve\u010dji sovra\u017enik ljubezni, zakonske ljubezni in vsake druge oblike ljubezni. Mnogi ljudje \u017eal ne pridejo do polnosti \u017eivljenja in ljubezni, ker se ne pokoravajo in ne morejo sprejeti nasvetov drugih. Mnogo ali vse ho\u010dejo sami dolo\u010diti in tako ostanejo na stopnji, ki je nizka in ni v skladu z bo\u017ejo voljo.<\/p>\n
Pred 40 leti je u\u010denec v Nem\u010diji v spri\u010devalo prejel oceno za slede\u010de naravnanosti: Vedenje, pridnost, pozornost in red. Kolikor vem, glede tega danes ni nobenih ocen. V ozadju tega je vzgojna zamisel, ki korenini v kulturi kr\u0161\u010danskega zahoda. Pravi poznavalci \u010dloveka in verni kristjani so se vedno zavedali: samo razum ne zadostuje za \u017eivljenje, potrebne so tudi kreposti. Tak\u0161ne kreposti so npr. marljivost, pozornost, red, potrpljenje, dobrota, prava mera, vera, modrost, milina, sr\u010dnost, vztrajnost, pripravljenost na odpu\u0161\u010danje itd. Krepost naredi ljudi sposobne in notranje mo\u010dne. \u0160portnik, ki \u017eeli dose\u017eke, se mora potiti. Glasbenik, ki \u017eeli izvajati dobro glasbo, mora vaditi. V \u0161olah posve\u010dajo veliko pozornosti razvijanju razum in ro\u010dnih spretnosti pri mladih, premalo pa jim pomagajo, da bi razvili tudi krepostno \u017eivljenje. Star\u0161i pogosto premalo mislijo na to, da bi otrokom posredovali \u0161irok spekter \u010dlove\u0161kih in kr\u0161\u010danskih lastnosti. \u0160tudent teologije, ki je v prvem letniku poslu\u0161al predavanje o nauku o kreposti gr\u0161kega filozofa Aristotela in svetega Toma\u017ea, mi je rekel: \u00bbOdkril sem nov svet. Zakaj so mi vse to zamol\u010dali doma in v \u0161oli?\u00ab \u010clovek ne more od star\u0161ev in drugih zahtevati, da bi brali Aristotela in Toma\u017ea Akvinskega, \u010deprav je tak\u0161no branje zelo priporo\u010dljivo. Toda \u010de vsako nedeljo pazljivo poslu\u0161ajo evangelij in resno vzamejo Jezusove besede, se \u017ee vra\u0161\u010dajo v svet kreposti. Vzemimo samo eno krepost: stanovitnost. Otrok se mora primerno svoji starosti nau\u010diti vztrajnosti na svojem \u017eivljenjskem podro\u010dju. Vztrajnosti pri majhnih doma\u010dih opravilih, vztrajnosti pri doma\u010dih nalogah, vztrajnosti pri skrbi za morskega pra\u0161i\u010dka tudi tedaj, ko je minilo prvo navdu\u0161enje nad doma\u010do \u017eivaljo, ki si jo je za\u017eelel. Kdor se je vztrajnosti nau\u010dil kot otrok, bo kasneje v poklicnem \u017eivljenju, v zakonskem \u017eivljenju ali v duhovnem poklicu prav tako vztrajen. Ljudje z zdravim naravnim razumom in trezno vero so vedno vedeli, da brez \u017ertve v \u017eivljenju ne gre. Zato so se kr\u0161\u010danski star\u0161i glede dora\u0161\u010dajo\u010dega (odra\u0161\u010dajo\u010dega) roda dr\u017eali tega, da so ga pripravili k \u017ertvovanju. To ne pomeni, da si \u010dlovek ne sme ve\u010d privo\u0161\u010diti nobenega veselja in u\u017eitka. Toda duh \u017ertve, odpovedi in samopremagovanja ne sme manjkati, druga\u010de \u010dlovek ostane ali postane \u010dedalje bolj slaboten in nestalen, prepu\u0161\u010den je svojim razpolo\u017eenjem in bo hitro vrgel pu\u0161ko v koruzo, ko se bo soo\u010dil z zahtevami \u017eivljenja. Ljudje, ki se bojijo \u017ertve, so ljudje slabotne volje in imajo zato v \u017eivljenju te\u017eave. Za \u017ertev pripravljeni ljudje imajo notranjo mo\u010d – mo\u010d, ki jih usposobi, da \u017eivijo ljubezen v njenih \u0161tevilnih oblikah.<\/p>\n
Mladi ljudje potrebujejo vzorov, ki jih navdu\u0161ijo. Pri tem ne mislim na razposajenost, povr\u0161nost, naivnost. Mlademu rodu se ne smemo prilizovati in se moramo kot odrasli otresti strahu, da bomo izgubili naklonjenost mladih. Oni nas vzamejo zelo resno, ko za\u010dutijo, da smo pristni in odkriti, da jih ljubimo in se z njimi ukvarjamo. \u010ce kot odrasli nosimo v svojem srcu ideale, \u010de delamo tudi na sebi in ne prenehamo sami sebe stalno vzgajati in se spreobra\u010dati, tedaj moremo mladim veliko dati. V vsakem kr\u0161\u010denem \u010dloveku prebiva Sveti Duh. Prebiva kot nevidni u\u010ditelj v srcu vsakega, ki je postal bo\u017eji otrok. Ta \u017eivljenje podarjajo\u010di Duh deluje v srcih mladih in deluje v na\u0161ih srcih. \u010ce ga prosimo, tedaj na\u0161a vzgojna prizadevanja niso zamanj. V\u010dasih moremo sadove tega prizadevanja videti kmalu, v\u010dasih moramo dolgo \u010dakati. Bog nam pomaga tudi tedaj, ko ne naredimo vsega odli\u010dno. On dopolni na\u0161a pomanjkljiva prizadevanja in uvide, \u010de smo le odkritega srca in vanj zaupamo ter veliko molimo za na\u0161e otroke in mlade.<\/p>\n
Naslov na\u0161ega razmi\u0161ljanja se glasi: Vzgajati za ljubezen. Obliki, kako \u017eiveti ljubezen, sta tako zakonsko \u017eivljenje kot tudi duhovni poklic za duhovnika ali Bogu posve\u010denega mo\u017ea in \u017eene. Vsakdo more ljubiti le, \u010de je bil najprej sam obdarjen z ljubeznijo. To ljubezen otrok in mlad \u010dlovek izkusi, \u010de ima dom. Dom obstaja tam, kjer vlada red, ki gradi in ustvarja doma\u010dnost. Zato si moramo vzeti k srcu resnico, ki je vsebovana v starem pregovoru: Ohranjaj red in red te bo ohranil. \u010clovek bo postal ljube\u010d tedaj, ko ne gre z glavo skozi zid, ampak prisluhne tudi drugim in si pusti kaj re\u010di. Poko\u0161\u010dina, ki naj bi jo zahtevali od mladih ljudi z ljubeznijo in modrostjo, jih korak za korakom osvobaja iz mo\u010dne navezanosti na lastni jaz, ki jo vsak \u010dlovek na nek na\u010din nosi v sebi kot breme. Pokor\u0161\u010dina do ljube\u010de \u010dlove\u0161ke avtoritete in do Boga ter njegove Cerkve usposablja za ljubezen. Tudi mnoge druge kreposti nam pomagajo na tej poti. Res da nas stanejo napora in muke, a nas notranje osvobajajo, nas krepijo, nas napravijo modre in nas privedejo bli\u017ee Bogu in ljudem.<\/p>\n
\u010ce ho\u010demo imeti jutri kr\u0161\u010danske star\u0161e in verne duhovnike, sestre in brate, moramo danes zelo resno vzeti nalogo vzgoje. Tej nalogi se ho\u010demo posvetiti z ljubeznijo, zaupanjem in veseljem. Pri tem nam pomaga Sveti Duh.<\/p>\n
p. rektor Peter Willi FSO<\/p>\n
<\/p>\n
\n
\u00a9 2007<\/p>\n
Duhovna dru\u017eina \u00bbDelo\u00ab<\/p>\n
Kotna pot 8, Voglje<\/p>\n
4208 \u0160en\u010dur<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Mlade ljudi vzgojiti za ljubezen je ena najbolj pomembnih, najbolj odgovornih, najzahtevnej\u0161ih in hkrati najbolj plemenitih nalog. Vem, da ni recepta za uspe\u0161no vzgojo. Nekateri mladi, se zdi, so prejeli dobro vzgojo in so kljub vsemu v svojem \u017eivljenju za\u0161li na stranpoti. Drugi mladi so po videzu malo odnesli od doma in so se v […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[28],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/59"}],"collection":[{"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=59"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/59\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1575,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/59\/revisions\/1575"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=59"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=59"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=59"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}