{"id":57,"date":"2007-09-04T14:34:14","date_gmt":"2007-09-04T12:34:14","guid":{"rendered":"http:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/?p=57"},"modified":"2016-10-27T13:50:50","modified_gmt":"2016-10-27T11:50:50","slug":"misli-o-obiskovanju-sv-resnjega-telesa","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/?p=57","title":{"rendered":"Misli o obiskovanju sv. Re\u0161njega telesa"},"content":{"rendered":"<p>Osnutek pridige je ohranjen v pismeni zapu\u0161\u010dini prof. Strleta. Iz vsebine se vidi, da je pridigo imel v \u010dasu svojega slu\u017ebovanja v Planini pri Rakeku (1952-1957) in sicer dvakrat, enkrat v \u017eupnijski cerkvi in nato \u0161e na Planinski Gori, zato je v odstavku, ki se na nana\u0161a na Planinsko Goro, pripisal s svin\u010dnikom Gora.<\/p>\n<p>Ve\u010dkrat sli\u0161imo, kako so ti in ti ljudje podivjani. Kaj je vzrok?<!--more--> \u010ce malo bolj premislimo, bomo videli, da je nazadnje vzrok tak\u0161ne divjosti kon\u010dno v tem, da je premalo stika z Jezusom Kristusom. Kakor hitro se ljudje za\u010dno oddaljevati od Gospoda, se tako zelo rado zgodi, da izgubijo tudi dobroto in ljubezen, katero nas je u\u010dil Zveli\u010dar bolj z zgledom kot z besedo. Balzac je rekel, da je kr\u0161\u010danstvo edino, ki more \u010dlovekovo divjost, ki je pri njem na dnu, res krotiti, vsaj nekoliko krotiti \u2013 kajti vemo, da se \u010dlovek tako trdovratno upira s svojo svobodno voljo.<\/p>\n<p>Tedaj se mi je \u0161ele utrdila vera v katoli\u0161ko Cerkev, ko sem videl, kako je ta Cerkev s svojim zakramentalnim \u017eivljenjem, zlasti pa v sv. Re\u0161njem telesu nekaj \u010disto posebnega, kako velik vpliv, kako bla\u017eilen vpliv ima na \u010dloveka.<\/p>\n<p>(Za Goro) Mati bo\u017eja, ki smo se ob vzno\u017eju njene milostne podobe zbrali, da bi tudi mi z Jezusom obhajali lomljenje kruha \u2013 kakor dva u\u010denca iz Emavsa \u2013 da bi se tudi na\u0161a srca ogrela za Jezusa Kristusa, slavno vstalega, Mati bo\u017eja pravim \u2013 nam pa\u010d ne bo zamerila, \u010de bomo kar vpri\u010do njene podobe nekaj besed posvetili sv. Benediktu Labru. Ne bo zamerila, saj je bil Benedikt velik \u010dastilec nebe\u0161kega kruha, Jezusa Kristusa v presvetem Re\u0161njem telesu, izreden svetnik, ki je \u017eivel iz lomljenja kruha, \u017eivega kruha, ki daje svetu \u017eivljenje, izreden \u010dastilec sv. Re\u0161njega telesa, svetnik, ki je postal svetnik predvsem zato, ker je \u017eivel iz sv. ma\u0161e, iz presvetega Re\u0161njega telesa. Svetnik, ki je dozorel za nebesa po evharisti\u010dnem soncu in ki mu je Mati bo\u017eja pomagala oblikovati Kristusovo podobo v du\u0161i. Kdo je sv. Benedikt Laber?<\/p>\n<p>Ta bera\u010d je vplival na stotine ljudi, da so bolj kr\u0161\u010dansko \u017eiveli, da so izkazovali ljubezen do reve\u017eev, da so spoznavali, kako nespametno je skrbeti samo za zaklade na zemlji, ni\u010d pa ne misliti na tiste zaklade, ki jih molj ne uni\u010di in rja ne razje. Bolj je vplival na obnovo verskega \u017eivljenja kakor pa marsikateri u\u010denjak z vso svojo zgovornostjo. Ve\u010d je storil za to, da se ubla\u017eijo razlike med bogatimi in reve\u017ei, kakor pa veliki dobrodelni delavci tedanjega \u010dasa, kajti z nenavezanostjo na svetne zaklade je u\u010dinkovito klical bogatinom, naj s svojim bogastvom, kolikor ga ne potrebujejo za res potrebne stvari, podpirajo revne, naj se zavedajo, da so prav za prav upravitelji bo\u017ejih darov in ne popolni lastniki.<\/p>\n<p>Na stotine \u010distih, ravno\u010drtnih zna\u010dajev se je oblikovalo prav pred ve\u010dno lu\u010djo, ki trepe\u010de pred tabernakljem. Koliko \u010distih du\u0161 je ohranilo svojo mladost neomade\u017eevano ob vsem blatu, ki je tudi vanje butalo. Koliko dobrih, nesebi\u010dnih \u017eena in najbolj\u0161ih mater je vir za svoje dobrote in po\u017ertvovalnost na\u0161lo pri Jezusu v najsvetej\u0161em zakramentu!<\/p>\n<p>Ne moremo posnemati sv. Benedikta Labra v vseh stvareh in tudi ne bi bilo prav, \u010de bi ga posnemali v izrednostih in nenavadnostih. Tiste izrednosti so bile pri njem poseben poklic, ki mu ga je namenila bo\u017eja previdnost in sicer samo njemu. Posnemati pa ga moremo in ga kot kristjani tudi moramo v tem, da tudi mi bolj in bolj postanemo podobni svojemu U\u010deniku Jezusu Kristusu. Podoba Jezusa Kristusa se nam je na neviden, duhoven na\u010din vtisnila \u017ee ob krstu, ko smo dobili v svojo du\u0161o neizbrisno znamenje kristjana in Kristusovega u\u010denca. A primerno temu notranjemu upodobljenju svojemu U\u010deniku se mora pridru\u017eiti tudi vedno ve\u010dja podobnost v na\u0161em nravnem \u017eivljenju, ki naj odseva tudi v na\u0161em prakti\u010dnem, na\u0161em zunanjem vedenju in \u017eivljenju. Predvsem bi se moral vsakdo od nas navzeti od Jezusa Kristusa njegove dobrote. Ta dobrota ne pomeni, da naj bo kristjan brez trdne hrbtenice, ta dobrota nikakor ne pomeni nezna\u010dajnosti, ne pomeni tega, da se brez nadaljnjega v vsaki stvari prilagodimo svoji okolici, samo da imamo mir. Ne, ta dobrota mora biti mo\u010dna, ta dobrota mora biti v tem, da res vsakomur \u017eelimo dobro, da vsakega spo\u0161tujemo, da smo vsakomur pripravljeni storiti dobro, ako potrebuje na\u0161e pomo\u010di in ako mu jo le moremo dati. In to celo brez razlike vere ali prepri\u010danja, vendar tako, da nikakor svoje vere in svojega prepri\u010danja ne zatajimo \u2013 kajti s tem bi bli\u017enjemu ne napravili nekaj dobrega, marve\u010d ga potrjevali \u0161e v njegovi zmoti ter bi tako prepre\u010dili, da bi se vrnil k Bogu, morda vsaj ob zadnji uri. Iz te resni\u010dne, neponarejene dobrote, ki ostaja trdna in neomajana tudi tedaj, \u010de nam bli\u017enji dobrote ne vra\u010da z dobroto, marve\u010d celo povra\u010da dobro s hudim \u2013 iz tak\u0161ne dobrote naj izvira tudi na\u0161e zunanje vedenje, tako da bo tudi na\u0161a zunanja prijaznost in olikano vedenje samo zunanji izraz na\u0161e sr\u010dne, kr\u0161\u010danske dobrote. \u2013 Tak\u0161ne dobrote se bomo tudi mi navzeli najbolj zanesljivo ob Jezusu v presv. Re\u0161njem telesu. \u2013 Kdor se oddalji od Jezusa Kristusa, prej ali slej izgubi tisto dobrotljivost, ki tudi hudo premaguje z dobrim, in \u010de je dober do bli\u017enjega, se tako rado zgodi, da v notranjosti i\u0161\u010de samega sebe in tako kon\u010dno tudi samega sebe najde in ob smrti praznih rok stopi pred njega, ki bo tudi njemu dejal reko\u010d: \u00bbDaj odgovor od svojega oskrbni\u0161tva!\u00ab<\/p>\n<p>Seveda pa ne zadostuje biti Jezusu blizu samo po zunanje. Biti moramo Gospodu blizu tudi po notranje. Ko pridemo pred oltar, kjer se hrani Najsvetej\u0161e, naj nas vselej prevzame duh \u017eive vere, zavest, da tu stojimo ali kle\u010dimo pred njim, ki je Kralj vseh kraljev in Gospod vseh gospodov. Naj ne bomo s svojim mislimi dale\u010d pro\u010d od Zveli\u010darja. Naj o nas ne velja, kar je neko\u010d veljalo o Judih: \u00bbTo ljudstvo me \u010dasti z ustnicami, njih srce pa je dale\u010d od mene.\u00ab Ko vstopamo pred Najsvetej\u0161e, ko prestopimo cerkveni prag, naj tudi mi govorimo, kakor so imeli navado svetniki: \u00bbVe moje posvetne misli, ostanite od zunaj, zdaj se ho\u010dem razgovarjati s svojim Bogom, skritim pod podobo kruha in vina. Zdaj ho\u010dem s svojim U\u010denikom govoriti o bolj va\u017enih re\u010deh. \u2013 Za svetne misli in skrbi bo \u010das pozneje.\u00ab In ako nam med molitvijo misli spet uidejo, zopet se zberimo, zopet mirno usmerimo svoje misli na bo\u017eje stvari.<\/p>\n<p>\u010ce mogo\u010de opravimo kak\u0161en obisk Najsvetej\u0161ega tudi na delavnik, pojdimo mimo vseh ozirov. Malo skraj\u0161ajmo ali opustimo nepotrebne obiske pri ljudeh, pa bomo na\u0161li \u010das za obisk pri Zveli\u010darju. In \u010de ob delavnikih ni mogo\u010de, naj bo na\u0161a navzo\u010dnost pred tabernakljem v nedeljo tem bolj pobo\u017ena. Priporo\u010dil bi vam, predragi, da bi bolj kakor doslej obiskovali popoldansko slu\u017ebo bo\u017ejo. V \u010dasu na\u0161e smrtne ure nam bo v veliko tola\u017ebo, \u010de smo posebno nedelje lepo pre\u017eiveli v zdru\u017eenju z Jezusom Kristusom, \u010de smo storili v nedeljo tudi kaj ve\u010d, kakor smo strogo dol\u017eni po cerkveni zapovedi. Vabim vas tudi, da bolj po\u0161iljate k popoldanski slu\u017ebi bo\u017eji otroke, posebno zdaj, ko se vedno bolj bli\u017ea sv. birma. Iz Gr\u010darevca je res predale\u010d, da bi dvakrat hodili, ni pa predale\u010d iz bli\u017enjih vasi. In ne ustra\u0161ite se, \u010de\u0161, saj tudi drugi ne gredo \u2013 ali se ne bo zdelo \u010dudno, da grem jaz. Ob poslednji sodbi ne bomo ni\u010d govorili: zakaj naj bi bil jaz na desni strani, \u010de je tako veliko ljudi na levi.<\/p>\n<p>\u010ce ho\u010de\u0161 zadeti v cilj, mora\u0161 meriti nekoliko vi\u0161je, sicer ne bo\u0161 zadel. \u010ce ho\u010de\u0161 dose\u010di zveli\u010danje, mora\u0161 storiti ve\u010d, kakor je stroga dol\u017enost, sicer nikoli ne bo\u0161 na\u0161el mo\u010di, da bi storil toliko, kakor je nujno potrebno za to, da se ne pogubi\u0161.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Osnutek pridige je ohranjen v pismeni zapu\u0161\u010dini prof. Strleta. Iz vsebine se vidi, da je pridigo imel v \u010dasu svojega slu\u017ebovanja v Planini pri Rakeku (1952-1957) in sicer dvakrat, enkrat v \u017eupnijski cerkvi in nato \u0161e na Planinski Gori, zato je v odstavku, ki se na nana\u0161a na Planinsko Goro, pripisal s svin\u010dnikom Gora. Ve\u010dkrat [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,11],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/57"}],"collection":[{"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=57"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/57\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1568,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/57\/revisions\/1568"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=57"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=57"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=57"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}