\u017de v prvi mladosti sem videl in sli\u0161al mnogo slabega; predvsem mnogo naravnost grdega o Cerkvi in njenih predstavnikih, zlasti pape\u017eih. Tudi resni\u010dno verni ljudje skoraj nikdar niso ugovarjali tak\u0161nemu govorjenju nekaterih. Na Jezusa iz Nazareta – \u010de naj uporabim ta izraz \u2013 vendarle ni nikdar padla senca. Moj o\u010de je bil veren mo\u017e, vendar \u00bbsamostojne\u017e\u00ab in je bil naro\u010den na Pucljev \u00bbKme\u010dki list\u00ab, kjer je bil ve\u010dkrat kak napad na duhov\u0161\u010dino in kjer sem pred nekimi volitvami videl karikaturo dr. A. Koro\u0161ca, oble\u010denega v duhovni\u0161ko obleko, kako jaha kmeta in ga usu\u017enjuje; in sem se hudo stepel s so\u0161olcem, ki je zagovarjal duhovnike in posebej dr. Koro\u0161ca (o\u010de tega \u017ee ni mogel videti, ker mi je umrl, ko mi je bilo \u0161est let). \u2013 Ko mi je bilo nekako deset let, sem na pa\u0161i, kamor sem leta in leta od zgodnje pomladi do pozne jeseni vsak dan dvakrat gnal \u017eivino (nekaj let tudi sosedovo), do\u017eivel nekak\u0161no \u00bbprvo spreobrnjenje\u00ab. Na kraju, ki ga imam \u0161e danes \u017eivo pred o\u010dmi, sem izrekel stra\u0161no misel (o njej sem kasneje zvedel, da je bila Nietzschejeva): \u00bbKako lepo bi bilo, \u010de bi ne bilo Boga \u2013 tako bi \u010dlovek brez strahu in popolnoma svobodno delal karkoli!\u00ab To je bilo stra\u0161no bogokletstvo. \u010cez nekaj trenutkov sem se tega z vso mo\u010djo zavedel. Tedaj me je prvikrat prevzela silna groza pred neskon\u010dno svetim Bogom; zavedel sem se svoje gre\u0161nosti do vseh globin. Zgodilo se mi je tedaj nekaj podobnega, kakor \u010de bi me nekdo prijel za vrat, me vrgel ob tla in mi neizprosno ukazal: \u00bbNe, tako ne sme iti naprej! Hoditi mora\u0161 v \u010disto drugo smer, sicer bo\u0161 izgubljen za vedno!\u00ab Nekaj dni sem bil kakor omamljen od notranjega pretresa; ve\u010d ve\u010derov kljub utrujenosti od trdega dela \u010dez dan nisem in nisem mogel zaspati in sem spet in spet molil kesanje … Sam nisem vedel kdaj, pa se je \u010dez nekaj tednov potem za\u010del v du\u0161o naseljevati mir in veselje, kakr\u0161nega prej nisem poznal: ob Jezusu Nazare\u0161kem! Ob njem je obraz neizrekljivo svetega in pravi\u010dnega Boga zasijal v usmiljeni ljubezni, ki odpu\u0161\u010da vse in nepreklicno. \u00bbNe boj se \u010drvi\u010dek; saj sem pri tebi! Ali pozabi \u017eena na svojega dojen\u010dka, da bi se ne usmilila sina svojega telesa? In ko bi ga tudi ona pozabila: jaz te ne pozabim! Glej na obe dlani sem te napisal\u00ab, sem pozneje bral pri Izaiju prav na tistih mestih, kjer je tako poudarjena tudi bo\u017eja svetost (Iz 41, 14; 43, 4; 49, 15). Prevzelo me je \u00bbneizrekljivo in veli\u010dastno veselje\u00ab, o kakr\u0161nem govori sv. Peter (1 Pt 1, 8). To mi je pomenil in mi pomeni Jezus. Ne \u00bbstrogi Kristus\u00ab janzenisti\u010dne miselnosti, temve\u010d Jezus re\u0161itelj vseh strahov, osvoboditelj vseh su\u017enosti, Jezus kri\u017eani in vstali, zmagovalec nad grehom in smrtjo! \u00bbZa svobodo nas je oprostil Kristus!\u00ab (Gal 5, 1). \u0160e danes vztrepe\u010dem, ko berem te Pavlove besede. In vse \u017eivljenje mi je dokazovalo, kako la\u017enive so bile one moje bogokletne besede, kakor da je Bog ovira na\u0161e sre\u010de, veselja in svobode.<\/p>\n
\u017de tedaj mi je postalo jasno, da se nikdar ne bom mogel ustaviti ob eni sami \u010dlove\u0161ki osebi \u2013 to bi bilo preozko zame. \u0160ele pozneje, ko se je zdelo \u017ee prepozno, sem spoznal, da je to bilo temelj za duhovni\u0161ki poklic, h kateremu mi je pripomogel doma\u010di \u017eupnik Janez Pucelj, ki se je kot pesnik podpisoval za Bogumila Gorenjka. Ovire so bile velike, deloma tudi z moje strani, zaradi vedno krhkega zdravja. A zelo so mi pomagale besede sv. Bernarda: \u00bbSram te bodi biti razne\u017een ud pod s trnjevo kronano Glavo!\u00ab Jezus iz Nazareta je s trnjem kronan in opljuvan! Kako se more\u0161 ti, ki si in ho\u010de\u0161 biti njegov ud, tako bati naporov in trpljenja?<\/p>\n
Resni\u010dnih dvomov o Bogu in o Kristusu nisem ve\u010d imel. Dvomi o \u00bbkonkretni\u00ab Cerkvi so polagoma izginili, ko sem jo za\u010del gledati zares v Kristusovi lu\u010di, kakor to zahteva evangelij. Ostali so dvomi o samem sebi: Ali prav mislim, govorim in delam? Ali je vse v meni v skladu z bo\u017ejo voljo? Kajti Jezus pravi: \u00bbMoj nauk ni moj, ampak tistega, ki me je poslal. \u010ce ho\u010de kdo njegovo voljo spolnjevati, bo spoznal, ali je ta nauk od Boga, ali govorim sam od sebe\u00ab (Jn 7, 17sl.). Ti dvomi o samem sebi so me in me nagibljejo k temu, da je v meni \u0161e vedno tista prvina strahu pred Bogom, pravzaprav pred samim seboj (zato pa tudi pred Bogom). Ne razumem, kako more kdo trditi, da je potrebno iz kr\u0161\u010danskega \u017eivljenja, \u010de naj ne bo \u00bbjanzenisti\u010dno\u00ab, izlo\u010diti sleherni strah. Ob Jezusu iz Nazareta sem pri\u0161el in vedno znova prihajam do prepri\u010danja, da je Bog po svojem bistvu ljubezen. A vem, da je v meni \u0161e polno takega, kar se ne sklada z bo\u017ejo ljubeznijo. \u00bbStrahu ni v ljubezni, temve\u010d popolna ljubezen strah pre\u017eene\u00ab (1 Jn 4, 18). A jaz se \u0161e nisem spopolnil v ljubezni. Zato pa se nikdar ne \u010dutim varnega v samem sebi. To me nagiblje, da ne obsojam ljudi, ki zametajo to, kar je meni popolnoma jasno \u2013 da namre\u010d kot poslednji temelj in cilj vsega biva nedoumljiva skrivnost ljubezni, ki presega vse spoznanje (prim. Ef 3, 19). To me tudi nagiblje, da se ne opiram na \u010dustva, do\u017eivetja in izkustva, kakor da bi to moglo biti zadnji temelj. Morda bom \u0161e ob umiranju za\u010dutil strah pred Bogom, ki je Ljubezen. Toda trdno upam, da mi bo tudi tedaj podeljena milost – nezaslu\u017een dar -, da se bom naslonil na Srce Jezusa iz Nazareta, ki je trepetal v smrtnem strahu na Oljski gori, in bom mogel skupaj z njim re\u010di: \u00bbDopolnjeno je! Aleluja!\u00ab<\/p>\n
\u017de v prvi mladosti sem videl in sli\u0161al mnogo slabega; predvsem mnogo naravnost grdega o Cerkvi in njenih predstavnikih, zlasti pape\u017eih. Tudi resni\u010dno verni ljudje skoraj nikdar niso ugovarjali tak\u0161nemu govorjenju nekaterih. Na Jezusa iz Nazareta – \u010de naj uporabim ta izraz \u2013 vendarle ni nikdar padla senca. Moj o\u010de je bil veren mo\u017e, vendar […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/54"}],"collection":[{"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=54"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/54\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1597,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/54\/revisions\/1597"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=54"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=54"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=54"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}