{"id":51,"date":"2007-09-04T14:35:33","date_gmt":"2007-09-04T12:35:33","guid":{"rendered":"http:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/?p=51"},"modified":"2007-10-05T15:58:28","modified_gmt":"2007-10-05T13:58:28","slug":"ob-smrti-prof-dr-antona-strleta","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/?p=51","title":{"rendered":"Ob smrti prof. dr. Antona Strleta"},"content":{"rendered":"<p>Vedno je mislil na smrt, resno ra\u010dunal z njo, jo pri\u010dakoval, a po svoje ga je kljub temu presenetila. \u0160e nekaj ur pred smrtjo je kasno v no\u010d prosil \u017eupnika Dragana Adama, naj mu naslednji dan prinese obhajilo, a le nekaj ur zatem je umrl v zgodnjih jutranjih urah 20. oktobra 2003.<!--more-->Kdorkoli je pri\u0161el v stik s prof. Strletom, mu je neizbrisno ostal v spominu kot \u010dlovek molitve, askeze, \u010dlovek teologije in po\u017ertvovalen spovednik.<\/p>\n<p>Prav je, da vsaj \u010disto na kratko omenimo nekatere \u010dasovne mejnike iz njegovega bogatega \u017eivljenja.<\/p>\n<p>Rojen je bil 21. 1. 1915 v Osredku pod zvonom podru\u017enice sv. Primo\u017ea in Felicijana v \u017eupniji Sv. Vid nad Cerknico. V neposredni bli\u017eini, le \u0161tiri dni pred tem, goduje sv. Anton Pu\u0161\u010davnik, a tedaj je bila v njegovem kraju navada, da se je godovalo vedno po datumu rojstva, tako je imel prof. Strle god na sv. Antona Padovanskega, in sicer \u0161ele 13. junija. Star\u0161e je izgubil zgodaj, o\u010deta pri \u0161estih letih in mamo pri sedemnajstih. Od zgodnje mladosti je bil navajen trdega dela. Od doma mu je \u0161e posebno globoko ostala v spominu podoba nadangela Mihaela, ki je visela v hi\u0161i. Ko so ga kasneje v zaporu sku\u0161ali pridobiti, da bi sodeloval s tajno policijo, mu je bil prav spomin na to podobo v pomo\u010d, da je vsako ovajanje odlo\u010dno odklonil in ni popolnoma ni\u010d popustil. Njegov ?upnik Janez Pucelj je opazil njegovo nadarjenost in mu z instrukcijami omogo\u010dil \u0161tudij na \u0161kofijski gimnaziji. Prelat g. Darko Slap\u0161ak, s katerim sta v gimnaziji skupaj sedela, se spominja njegove pridnosti glede u\u010denja.<\/p>\n<p>Po kon\u010dani gimnaziji je vstopil v ljubljansko bogoslovje in bil na praznik sv. Petra in Pavla 29. junija 1941 posve\u010den za duhovnika. To je bil \u017ee \u010das druge svetovne vojne in pri novi ma\u0161i mu je bil neprestano pred o\u010dmi kri\u017eani Jezus, kakor je kasneje sam ve\u010dkrat pripovedoval. Njegovo novoma\u0161no geslo je bilo \u00bbPovsod Boga.\u00ab To je bila tudi njegova najljub\u0161a pesem. Doktoriral je leta 1944, in sicer iz sv. Toma\u017ea Akvinskega. Po virih, ki so mu bili izro\u010deni, je napisal tudi \u017eivljenjepis Lojzeta Grozdeta, za katerega poteka proces za beatifikacijo. Ve\u010dkrat mi je pripovedoval, kako se mu vsak dan priporo\u010da. Podobno se je redno priporo\u010dal tudi Baragu.<\/p>\n<p>Po vojni so sledila leta zapora. Sam je dejal, da je kakor sv. Atanazij pre\u017eivel pet let v zaporu. To so bila leta stradanja, poglobljenega duhovnega \u017eivljenja in intenzivnega dela. V sv. Pavla se je tako v\u017eivel ob premi\u0161ljevanju njegovih spisov, da so se mu zdeli kakr\u0161nikoli priro\u010dniki povsem nepotrebni. Sicer pa teh tako ni bilo v zaporu. To je bil \u010das, ko se je na pamet nau\u010dil precej\u0161nji del nove zaveze. Tudi sicer je imel prof. Strle izreden spomin. Kljub temu je trdil, da je bil eden najte\u017ejih izpitov v \u010dasu teolo\u0161kega \u0161tudija tisti, pri katerem je bilo potrebno znati ves katekizem na pamet. \u0160kof Leni\u010d je v zaporu ozna\u010dil prof. Strleta kot \u017eivi leksikon. Na pamet je znal razli\u010dne litanije, imena in vsebino trditev posameznih teologov si je neverjetno natan\u010dno zapomnil.<\/p>\n<p>Na izrecno \u017eeljo in po posredovanju \u0161kofa Antona Vovka je pri\u0161el na teolo\u0161ko fakulteto. Ker je bil slabotnega zdravja in se v politiko nikoli ni vtikal, so kljub njegovi neuklonljivosti dr\u017eavne oblasti le privolile, da je za\u010del predavati. Zdelo se jim je, da ni nevaren in da tako ali tako ne bo dolgo \u017eivel.<\/p>\n<p>Predavanja je vzel nadvse resno. Kasno v no\u010d je ropotal njegov pisalni stroj, tako da so ga sobratje duhovniki ve\u010dkrat opominjali, naj si nekoliko prizana\u0161a. A prof. Strle je bil \u010dlovek molitve in \u010dlovek dela.<\/p>\n<p>Vedno je bil tudi v pastorali, zadnjih 37 let zlasti kot spovednik pri ur\u0161ulinkah, to je v \u017eupnijski cekvi Svete Trojice. Vsak dan dvakrat se je pe\u0161 odpravil k ur\u0161ulinkam. Od teolo\u0161ke fakultete, kjer je stanoval, pa do ur\u0161ulink je skoraj pol ure hoje. Spotoma je molil ro\u017eni venec. K ur\u0161ulinkam je ob delavnikih pri\u0161el \u017ee ob tri\u010detrt na \u0161est (5.45) in ob \u0161estih zjutraj je ma\u0161eval. Ljudi pri tej ma\u0161i obi\u010dajno ni bilo veliko. Ma\u0161eval je to\u010dno pol ure, brez pridige, a zelo po\u010dasi in glasno, ker je bil prepri\u010dan, da morajo tudi ljudje prisluhniti zelo lepim liturgi\u010dnim besedilom. \u00bbPridiga so ma\u0161na besedila\u00ab, je bilo Strletovo mnenje. Ni imel ravno \u010duta za mikrofon in tako je ve\u010dkrat ma\u0161eval zelo glasno. Po ma\u0161i je \u0161el v spovednico za pribli\u017eno pol ure. Od 7.00 do 7.30 je zajtrkoval in nato je od\u0161el na svoj dom. Popoldan je pri\u0161el v cerkev pribli\u017eno ob 17.30. Ve\u010dkrat ga je \u010dakala \u017ee cela vrsta spovedancev, ki so bili iz vse Ljubljane in tudi od drugod. Ob 18.00 je bila ma\u0161a. Vso ma\u0161o je spovedoval, v\u010dasih celo \u0161e po ma\u0161i. Ob 18.30 je ve\u010derjal z g. \u0160kerlevajem. V\u010dasih se je pridru\u017eil \u0161e \u017eupnik Dragan Adam. Ob delavnikih je tako spovedoval vsak dan skoraj dve uri, pred ve\u010djimi prazniki pa \u0161e ve\u010d.<\/p>\n<p>Ob nedeljah je pri\u0161el malo pred 7.00 in nato zvonil ob 7.00. Od 7.00 do 7.30 je zajtrkoval. Ob 7.30 je od\u0161el v spovednico in spovedoval med ma\u0161ama ob 8.00 in 9.00. Pri tej drugi ma\u0161i je pri\u0161el \u0161e pomagat obhajat. Po prvi ma\u0161i je \u0161el obi\u010dajno na dvori\u0161\u010de se nau\u017eit sve\u017eega zraka in pri tem se je \u0161e malo razgibal. Treba je vedeti, da je bila spovednica zanj nemajhen napor, saj je celo svoje stanovanje vedno zra\u010dil, da je imel dovolj zraka. Dopoldan je bil tako v spovednici pribli\u017eno dve uri. Ob 10.00 je ma\u0161eval sam. Zve\u010der je imel tudi ob nedeljah isti ritem kakor ob delavnikih in je bil v spovednici ve\u010d kot eno uro. Ob obi\u010dajnih nedeljah je bil tako tri ali \u0161tiri ure v spovednici. \u010ce bi vse te ure pomno\u017eili, bi se jih v 37 letih nabralo kar lepo \u0161tevilo.<\/p>\n<p>Doma pa je imel vsak dan sprehod dopoldan na grad, popoldan pa dalj\u0161ega po Golovcu. Po smrti gospodinje Francke si je do zadnjega dne sam kuhal, razen enkrat v tednu, ko mu je skuhala redovna sestra, ki je ob tej priliki pospravila stanovanje.<\/p>\n<p>Nekatere njegove poteze, ki mi prihajajo na misel neposredno po njegovi smrti:<br \/>\n&#8211; Vedno je bil pripravljen na smrt. Pogosto je govoril o njej. \u017de pred 31 leti, ko sem se spoznal z njim, je resno ra\u010dunal na to, da bo \u017eivel samo \u0161e kratek \u010das, morda nekaj mesecev. Ta misel mu je bila stalno pred o\u010dmi, v zadnjem letu pa je dejansko resno ra\u010dunal z mo\u017enostjo, da se more njegovo \u017eivljenje vsak dan kon\u010dati. To pa ga ni odtegovalo od dela. Pri njem je bilo mogo\u010de preprosto otipati geslo: \u017divi, kakor da bo\u0161 jutri umrl, in delaj, kakor da bo\u0161 ve\u010dno \u017eivel.<br \/>\nPogosto je molil molitev za velikodu\u0161nost sv. Ignacija Lojolskega in ko sem bil pri njem na obisku mi je nemalokdaj citiral kak\u0161no misel iz te molitve:<\/p>\n<p>O Jezus, u\u010dlove\u010dena bo\u017eja Beseda!<br \/>\nNau\u010di nas velikodu\u0161nosti!<br \/>\nNau\u010di nas, da ti slu\u017eimo, kakor ti zaslu\u017ei\u0161:<br \/>\nDa dajemo, ne da bi \u0161teli,<br \/>\nda se borimo, ne da bi gledali na rane,<br \/>\nda delamo, ne da bi iskali po\u010ditka,<br \/>\nda se \u017ertvujemo zate, ne da bi iskali drugega pla\u010dila<br \/>\nkakor le blagodejno zavest, da smo izpolnili tvojo sveto voljo.<\/p>\n<p>&#8211; Bil je \u010dlovek vere. V veri je neomajno vztrajal v \u010dasu zapora, v \u010dasu najhuj\u0161ih let na teolo\u0161ki fakulteti, ko se je resno ukvarjal z mislijo, da bi se umaknil na kak\u0161no majhno \u017eupnijo. V veri se je dr\u017eal verskih in nravnih resnic tudi v najbolj burnih pokoncilskih letih. V veri je sprejel upokojitev, v veri je sprejel tudi bli\u017enji odhod v dom za ostarele duhovnike.<\/p>\n<p>&#8211; Neverjetno je poznal vse miselne tokove, velike moderne teologe, odklone po koncilu. Prebiral je raznovrstno doma\u010do in tujo literaturo. Na filozofskem podro\u010dju se je imel za u\u010denca znanega katoli\u0161kega filozofa Ale\u0161a U\u0161eni\u010dnika. Bil je dober poznavalec sv. Toma\u017ea Akvinskega, iz katerega je tudi doktoriral. Po eni strani je imel veliko zaupanje in odprtost do sodobnih teologov, po drugi strani pa je bil prav v lu\u010di sv. Pavla, ki mu je bil izredno blizu, v lu\u010di cerkvenega u\u010diteljstva in izro\u010dila, zlasti pa v mo\u010di globokega duhovnega \u017eivljenja sposoben preveriti in razlikovati med tem, kar velja sprejeti in kar je potrebno zavre\u010di. V prvem obdobju po koncilu se je med drugim npr. precej naslanjal na Karla Rahnerja, a ga je zlasti pod vplivom svojega \u010dlanstva v mednarodni teolo\u0161ki komisiji zavrgel in se nato bolj naslonil na druge teologe. Bil pa je ves \u010das dober poznavalec Danielouja, Henrija de Lubaca, Luisa Bouyea, Congarja in zlasti Newmana. Imel je izostren \u010dut za \u010dutenje s Cerkvijo. Spominjam se, kako mi je ve\u010dkrat pripovedoval: \u00bbK meni sta pri\u0161la dva rimska doktorja teologije in sta mi rekla, da bo moral pape\u017e glede vpra\u0161anja Humanae vitae popustiti. Jaz pa sem udaril po mizi in dejal: &#8218;Tudi \u010de so vsi proti pape\u017eu, jaz bom z njim!&#8217;\u00ab<\/p>\n<p>&#8211; Vedno je bil tudi pastoralno dejaven. Odkar sem ga sam poznal, je vsak dan spovedoval in ma\u0161eval pri ur\u0161ulinkah. Mnogi so hodili k njemu k spovedi na dom, zlasti duhovniki. Bil je spovednik nekaterih \u0161kofov in \u0161tevilnih redovnic. Ve\u010dkrat mi je dejal, kako te\u017eko gre spovedovat in dodal: \u00bbPa vendar vidim, da moram iti, kajti vedno znova pridejo tudi taki, ki \u017ee dolgo niso bili pri spovedi.\u00ab Zlasti v zadnjem \u010dasu mi je pripovedoval, da ga kak\u0161na stvar pri spovedi tudi hitro razburi in se mora zelo premagovati, da ohrani mir. Zadnje mesece se je za vsako pridigo posebej pripravil, tako da jo je v celoti stipkal.<\/p>\n<p>&#8211; Name je naredila izreden vtis njegova pobo\u017enost. Njegovo stanovanje je obvladovala slika Srca Jezusovega. Pri molitvi angel Gospodov je redno pokleknil, brevir je molil glasno po hodniku pred sobo ali pa v prehodni sobi, ro\u017eni venec vsak dan, pred Najsvetej\u0161im je vedno ves \u010das kle\u010dal. Po njegovi zaslugi je bila ohranjena molitev ro\u017enega venca in litanij pred Najsvetej\u0161im. Ko se je \u010dlovek pogovarjal z njim, je kar \u010dutil, kako veruje v tisto, kar govori.<\/p>\n<p>&#8211; Bil je velik asket, \u010dlovek reda in discipline, \u010dlovek velikih premagovanj. Ob njem je \u010dlovek dobil vtis, da ga dr\u017ei pokonci bolj duh kakor pa telo. Osebno je bil zelo skromen. Pri tipkanju je imel na stolu kar nekaj knjig in na vrhu desko, da je imel pri sedenju pravo vi\u0161ino za pisalnim strojem. Zame osebno in za skupnost \u00bbDelo\u00ab je opravil ogromno korektur, a niti enkrat ni hotel vzeti kak\u0161nega pla\u010dila. Mislim, da je tudi za druge prakti\u010dno vse delal zastonj.<\/p>\n<p>&#8211; Strle je bil velik jezikoslovec. Vedno znova sem ob\u010dudoval njegovo obvladovanje sloven\u0161\u010dine, a tudi tujih jezikov, ki jih je resni\u010dno dobro obvladal. Veliko je lektoriral prevode in pri tem se je dr\u017eal na\u010dela, da naj bo prevod kar se le da zvest izvirniku, a hkrati resni\u010dno v lepi sloven\u0161\u010dini. Na tem podro\u010dju je bil nenadkriljiv mojster. V boju glede velikih za\u010detnic se je dr\u017eal ustaljenega slovenskega izro\u010dila in se je vztrajno boril, da se ohrani pisava \u00bbbo\u017eje\u00ab z malo za\u010detnico. Pri tem se je skliceval zlasti na slovensko izro\u010dilo velikih mo\u017e.<\/p>\n<p>&#8211; Ob novih spoznanjih ali pa zaradi novih razmer je svoje mi\u0161ljenje in sodbe tudi spremenil. Ve\u010dkrat je dejal, da ko bi prej vedel, da bo \u0161el razvoj v dolo\u010deno napa\u010dno smer, bi nekatere trditve svojih prej\u0161njih \u010dlankov dopolnil, dal \u010dlanku morda celo druga\u010den naslov in podobno. Bil je ves \u010das v neprestanem duhovnem boju. Za resnico je bil pripravljen trpeti. Glede sodb, ki jih je podal, pa moremo mirno re\u010di, da je ravnal po vesti, po tem, kar je takrat videl. Ko je ve\u010dkrat spoznal tudi drugo stran zvona, je svoje mnenje spremenil. Ta podreditev resnici je bila zanj zna\u010dilna. Ko je \u0161lo za soo\u010denje s konkretnimi osebami, ki so bile zelo druga\u010dnega mnenja, je resnico povezoval z ljubeznijo in v sodbah je sku\u0161al biti mil, in kolikor se je le dalo, tudi objektiven.<\/p>\n<p>(P. Andrej Pir\u0161 FSO)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Vedno je mislil na smrt, resno ra\u010dunal z njo, jo pri\u010dakoval, a po svoje ga je kljub temu presenetila. \u0160e nekaj ur pred smrtjo je kasno v no\u010d prosil \u017eupnika Dragana Adama, naj mu naslednji dan prinese obhajilo, a le nekaj ur zatem je umrl v zgodnjih jutranjih urah 20. oktobra 2003.<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[11],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/51"}],"collection":[{"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=51"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/51\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=51"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=51"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=51"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}