{"id":38,"date":"2007-10-03T16:11:34","date_gmt":"2007-10-03T14:11:34","guid":{"rendered":"http:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/?p=38"},"modified":"2016-10-27T14:04:35","modified_gmt":"2016-10-27T12:04:35","slug":"blagor-cistim-v-srcu-mt-58","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/?p=38","title":{"rendered":"\u00bbBlagor \u010distim v srcu\u00ab (Mt 5,8)."},"content":{"rendered":"

Marijino devi\u0161tvo in njegov pomen za dana\u0161nji \u010das<\/strong><\/p>\n

<\/div>\n

Podjetje za proizvodnjo pralnih pra\u0161kov je pred nekaj leti delalo reklamo za svoje izdelke z naslednjimi besedami: \u00bb\u010cistost ima prodorno mo\u010d\u00ab. Kadar veren \u010dlovek sli\u0161i tak\u0161ne besede, ne pomisli samo na \u010dista obla\u010dila, ki imajo \u2013 kakor zatrjuje reklama \u2013 pre\u017eemajo\u010do mo\u010d.
\nKristjan pove\u017ee reklamno sporo\u010dilo in lastno osebo in misli na \u010distost v globljem smislu. V pogosto umazanem svetu la\u017ei, lakomnosti, nasilja in spolne razbrzdanosti iz\u017eareva \u010dlovek, ki ima iskreno, preprosto in \u010disto srce, resni\u010dno prodorno mo\u010d. Svet potrebuje \u010distost. Kot kristjani imamo nalogo, da svoje mi\u0161ljenje odpremo resnici, da smo v vsem iskreni, da strasti podredimo urejajo\u010di mo\u010di Duha in dopustimo, da jih prepoji ljubezen. V tem nam je Devica Marija velika vzornica.<\/p>\n

<\/div>\n

V karizmi duhovne dru\u017eine \u00bbDelo\u00ab ima devi\u0161tvo velik pomen. Pojmuje se v obse\u017enem smislu kot devi\u0161tvo vere, duha, srca in telesa. Nekatere ude Cerkve Gospod izvoli, da \u017eivijo v popolni vzdr\u017enosti zaradi nebe\u0161kega kraljestva. Bo\u017eja milost jim daje mo\u010d, da se odpovedo zakonski skupnosti in vso mo\u010d svoje ljubezni podarijo Kristusu in jo zastavijo za rast bo\u017ejega kraljestva v svetu. Vsi kristjani pa so poklicani, da \u017eivijo devi\u0161tvo vere, srca in duha kakor tudi krepost \u010distosti v skladu z lastnim \u017eivljenjskim stanom. Kaj je s tem mi\u0161ljeno? Kak\u0161no aktualnost ima ta poziv v dana\u0161njem svetu? Izhajajo\u010d iz vzora bo\u017eje matere Marije, vedno Device, \u017eelimo odgovoriti na ta vpra\u0161anja.<\/p>\n

<\/div>\n

Devi\u0161tvo vere<\/h3>\n

Evangelist Luka poro\u010da o \u017eeni, ki jo je prevzel lik Jezusa Kristusa. Samodejno je pomislila na mater tega mladega mo\u017ea, ki je tako navdu\u0161ujo\u010de govoril in delal sijajne \u010dude\u017ee. V tej prevzetosti je vzkliknila \u00bbBlagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki so te dojile \u00ab (Lk 11,27). \u017dena, ki nam po imenu ostaja neznana, ob\u010duduje tisto mater, kateri je bilo dano, da je smela roditi, hraniti in vzgajati tak\u0161nega sina. Gospod pa jo je opozoril na Marijino resni\u010dno veli\u010dino, ko je dejal: \u00bb\u0160e bolj blagor tistim, ki bo\u017ejo besedo poslu\u0161ajo in se po njej ravnajo\u00ab (Lk 11,28). Gotovo je bila za Marijo odlika, da se je bo\u017eji Sin utelesil v njenem telesu. Kar pa jo je napravilo resni\u010dno veliko, je bila njena odprtost za bo\u017ejo besedo. Marija je prva, za katero veljajo besede blagrovanja: Blagor tistim, ki bo\u017ejo besedo poslu\u0161ajo in se po njej ravnajo. Kakor noben drug \u010dlovek je Marija bo\u017ejo besedo poslu\u0161ala in jo v \u017eivljenju uresni\u010devala. Zato je dejal sveti Avgu\u0161tin: \u00bbMarija je bolj bla\u017eena zaradi sprejetja Kristusove vere kakor pa zaradi spo\u010detja Kristusovega telesa\u00ab (de sancta virginitate 3). Marija je brez slehernega dvomljenja verovala.
\nV njenem srcu ni bilo pridr\u017ekov, ne strahu in ne notranje zaprtosti do Boga. Pridobitev tak\u0161ne notranje odprtosti bi moralo biti hrepenenje vsakega od nas. Devi\u0161tvo vere pomeni, da brez okrnjenosti sprejmemo oznanilo evangelija, kakor nam ga Cerkev oznanja in ga aplicira (naobra\u010da) na na\u0161e \u017eivljenje. Lahko pridejo trenutki, ko morda re\u010demo: \u00bbTega ne razumem. Tu zahteva Cerkev preve\u010d. Glede tega sem druga\u010dnega mnenja.\u00ab \u010ce tudi v tak\u0161nih trenutkih ostanemo notranje odprti za resnico, se pribli\u017eujemo Bogu in najdemo mir srca. Resnica osvobaja in zagotavlja resni\u010dno sre\u010do. Mo\u010dno raz\u0161irjeno je mnenje, da je \u010dlovek lahko dober katoli\u010dan, tudi \u010de nekaterih verskih ali moralnih naukov ne sprejme. Ljudje so nazora, da je lastni razum ali lastna vest zadnja instanca, ki odlo\u010da o tem, kaj \u010dlovek v veri sprejme in kaj ne. Devi\u0161ka vera pa je poslu\u0161na vera, vera, ki se povsem izro\u010da Bogu, ki ve, da Bog ne more varati.
\nVedno obstajajo resnice, ki so v nasprotju z duhom \u010dasa. Koliko ljudem je danes na primer te\u017eko priznati edinstvenost Jezusa Kristusa v primerjavi z ustanovitelji drugih religij in se trdno dr\u017eati tega, da na\u0161a vera ni le ena od mnogih poti do Boga, temve\u010d edina prava pot do njega. Drugi se spotikajo ob tem, da umetna oploditev zunaj materinega telesa ni zdru\u017eljiva z redom ljubezni in posredovanja \u017eivljenja, hotenim od Boga, in je zato nedopustna. Resni\u010dno ljubiti Gospoda vklju\u010duje pripravljenost, da nauk Cerkve hvale\u017eno sprejmemo v vsej njegovi polnosti in \u010distosti. V mo\u010di devi\u0161ke vere pravimo kakor apostol Pavel: \u00bbNi\u010desar namre\u010d ne moremo storiti proti resnici; delamo lahko le za resnico\u00ab (2 Kor 13,8).<\/p>\n

<\/div>\n

Devi\u0161tvo duha<\/h3>\n

Pogovor med nadangelom Gabrijelom in Devico iz Nazareta nam daje vpogled v Marijino mi\u0161ljenje. Tukaj lahko vidimo, kako verno je Marija razmi\u0161ljala. Potem ko ji je bo\u017eji poslanec naznanil, da bo rodila sina in da naj mu da ime Jezus, Marija vpra\u0161a: \u00bbKako se bo to zgodilo, ko ne poznam mo\u017ea?\u00ab (Lk 1,34). To vpra\u0161anje izpri\u010duje najprej, da Marija angelovega naznanila ni sprejela popolnoma pasivno. Vera ne nadomesti \u010dlovekovega mi\u0161ljenja, ampak ga izziva, raz\u0161irja njegovo obzorje in ga odpira za bo\u017eje misli in na\u010drte. Ljudje, ki verujejo, postavijo vse mo\u010di svojega duha v slu\u017ebo odre\u0161enjskega dela. Ko je Marija sli\u0161ala angelove besede, je bila postavljena pred te\u017eavo, ker je bila nepri\u010dakovano soo\u010dena z neko dvojno, navidez nasprotujo\u010do poklicanostjo: po eni strani je \u010dutila notranji klic k devi\u0161kemu \u017eivljenju, ki ji je govoril, da ne pozna mo\u017ea. Po drugi strani ji je angel sporo\u010dil, da bo rodila sina. Njeno \u010disto in verno mi\u0161ljenje se je v teh razmerah pokazalo v tem, da nadangelove napovedi ni zavrnila. Ona ni rekla: To je nemogo\u010de Zastavila je zgolj vpra\u0161anje: \u00bbKako se bo to zgodilo, ko ne poznam mo\u017ea?\u00ab V besedi \u00bbkako\u00ab zasije devi\u0161kost njenega mi\u0161ljenja. Ne izgovarja nobenega nevernega \u00bbne\u00ab do bo\u017ejega na\u010drta, ampak veren \u00bbkako\u00ab, ki daje prostor bo\u017ejemu delovanju. Angel prisko\u010di na pomo\u010d njenemu razmi\u0161ljanju in opozori na Elizabeto, ki je nad slehernim \u010dlove\u0161kim pri\u010dakovanjem \u0161e v starosti spo\u010dela otroka. Namig, da Bog more storiti re\u010di, ki se po \u010dlove\u0161ko zdijo nemogo\u010de, zadostuje poni\u017eni dekli iz Nazareta in se d\u00e1 povsem na razpolago Bogu in njegovemu delovanju.
\nMarijino mi\u0161ljenje je bilo preprosto in globoko. Njen duh ni bil zapleten, naiven, egocentri\u010den ali zaprt vase. Povsem je bila usmerjena na Boga in ni poznala tiste oblike mi\u0161ljenja in govorjenja, ki nas ljudi pogosto pusti obstati pri nas samih. Mati Julija pi\u0161e glede tega: \u00bbMarija v sebi ne pozna raz\u010dlenjujo\u010de samozavesti, ki jo kot grenki sad rodi na\u0161a razcepljenost in notranja razdeljenost. V njej ni ni\u010desar \u017eivljenju tujega, kar ne bi bilo dozorelo. Nasprotno: vse \u010dudovito in vse brezmejno veliko njene poklicanosti k materinstvu, vse njeno zaro\u010dni\u0161ko in materinsko sodelovanje z bo\u017ejim na\u010drtom odre\u0161enja izvira iz njenega \u010distega, brezmade\u017enega Srca, iz njenega preprostega, \u010distega bo\u017ejega otro\u0161tva, katerega je nosila v sebi nedotaknjenega v devi\u0161ki, slu\u017ee\u010di zvestobi.\u00ab
\nOd Marije se lahko u\u010dimo razkrinkati \u00bbo\u010deta la\u017ei\u00ab (Jn 8,44). Ona nam pomaga, da ne dopustimo, da prodrejo v na\u0161e misli dvom, izgovori in polresnice, o\u0161abnost, ljubosumnost in nezaupanje do Boga. Devi\u0161tvo duha pomeni, da bedimo nad svojim mi\u0161ljenjem in svojim mislim ne pustimo enostavno proste poti. Pavel nas poziva, naj podremo trdnjave, razmisleke in vsakr\u0161no visokost, ki se dviga proti spoznanju Boga (prim. 2 Kor 10,4). Z apostolom naj re\u010demo: \u00bbVsako misel podvr\u017eemo poslu\u0161nosti Kristusu\u00ab (2 Kor 10,5). Obstajajo resni\u010dne in dobre misli, ki nam odpirajo nove svetove in nas usmerjajo na Boga, ki je na\u0161e najvi\u0161je dobro. Obstajajo pa tudi nevarne misli, ki od znotraj spodkopavajo zvestobo do vere in Cerkve, ljubezen do zakonskega partnerja ali do duhovni\u0161kega ali Bogu posve\u010denega poklica in \u010dloveka vodijo na slaba stranpota. Pavel ob priliki izra\u017ea svojo bojazen spri\u010do tega, da bi se kristjanom v Korintu utegnile \u00bbmisli skaziti in oddaljiti od preprostosti, \u010distosti do Kristusa\u00ab (2 Kor 11,3).
\nDevi\u0161tvo duha pomeni, da \u010dlovek v poni\u017enosti usmerja lastne misli vedno znova na Boga in na njegovo resnico. Ljudje s tak\u0161no naravnanostjo se odprejo slehernemu \u017earku resnice, ki jih dose\u017ee, in so popolnoma po\u0161teni in iskreni v svojih namerah, v svojih besedah in dejanjih. S \u010disto naravnanostjo poslu\u0161ajo glas svoje vesti in hkrati postavijo vse svoje duhovne mo\u010di v slu\u017ebo bo\u017ejega kraljestva. \u010ce smo tak\u0161ni ljudje, prejmemo bo\u017ejo modrost in lahko upravi\u010deno ra\u010dunamo z bo\u017ejo pomo\u010djo in bo\u017ejim blagoslovom.<\/p>\n

<\/div>\n

Devi\u0161tvo srca<\/h3>\n

Od prvega greha Adama in Eve naprej je \u010dlovekovo srce razdeljeno. Greh moti na\u0161o notranjo usklajenost, na\u0161o edinost z Bogom, s samim seboj in z drugimi. Pri Mariji se to ni zgodilo. Bila je prosta krivde izvirnega greha in vsake osebne krivde. Vse njeno \u017eivljenje je pripadalo Gospodu. V trenutku njene poklicanosti se je dala brezpogojno na razpolago Bogu, brez vsakr\u0161nega \u00bbja, ampak\u00ab. Ni bilo trenutka v njenem \u017eivljenju, ko bi svoj \u00bbda\u00ab umaknila ali ga ne bi \u017eivela v polnosti. Na poti na\u0161e vere nam pomaga, da pridemo do \u010diste in popolne podaritve Bogu.
\nV evangeliju pravi Jezus: \u00bbNoben slu\u017eabnik ne more slu\u017eiti dvema gospodarjema; ali bo enega sovra\u017eil in drugega ljubil, ali pa se bo enega dr\u017eal in drugega zani\u010deval. Ne morete slu\u017eiti Bogu in mamonu\u00ab (Lk 16,13). S temi besedami nas Jezus svari pred vsako obliko malikovanja, kompromisa in pred nepo\u0161tenostjo. Svet ne potrebuje polovi\u010darskih kristjanov, ampak mo\u017ee in \u017eene, prek katerih lu\u010d evangelija prodre na vsa podro\u010dja \u017eivljenja. Svet potrebuje pristne in verodostojne pri\u010devalce. Neiskreno je, \u010de \u010dlovek od drugih zahteva krepostno \u017eivljenje, sam pa se za to ne trudi; \u010de napake drugih kritizira, sam pa ne oblikuje stalno svojega karakterja; \u010de druge obto\u017euje, svoje lastne grehe pa zakriva z opravi\u010devanjem. Ni pravilno, \u010de star\u0161i molijo za mo\u010dno vero pri otrocih, na pot pa postavljajo ovire, kadar otroci za\u010dutijo poklic v duhovni\u0161ko ali Bogu posve\u010deno \u017eivljenje.
\nDa ohranimo devi\u0161tva srca, se moramo boriti zoper po\u017eelenje mesa. Pri tem nam pomaga \u010dist pogled, obvladovanje \u010dustev in fantazije, zavra\u010danje slehernega odobravanja ne\u010distim mislim, ki zapeljujejo s poti bo\u017ejih zapovedi na stranpota. Pri tem je pomembna tudi zdrava srame\u017eljivost, ki varuje \u010dlovekovo intimno podro\u010dje, \u0161\u010diti skrivnost osebe, vabi k potrpe\u017eljivosti in zmernosti v ljubezenskem odnosu; daje, da se izbere dostojna obleka in spodbuja diskretnost.
\nMati Julija pi\u0161e v eni od molitev k Mariji: \u00bbTi si vse uresni\u010dila, kar je Bog od tebe pri\u010dakoval\u00ab. To naj bi bila \u017eelja slehernega od nas: uresni\u010diti to, kar Bog od nas pri\u010dakuje \u2013 z veseljem in s popolno podaritvijo, v devi\u0161kosti srca.<\/p>\n

<\/div>\n

Devi\u0161tvo telesa<\/h3>\n

Od vsega za\u010detka je Cerkev izpovedovala, da je Marija spo\u010dela bo\u017ejega Sina v svojem telesu po delovanju Svetega Duha in brez sodelovanja mo\u017ea. Kakor potrjuje Katekizem katoli\u0161ke Cerkve, \u00bbrazkriva Marijino devi\u0161tvo\u00ab, da ima Bog \u00bbabsolutno pobudo v u\u010dlove\u010denju\u00ab (KKC 503), da je Jezus novi Adam, ki uvaja novo stvarstvo. Sin Device Marije prihaja povsem od Boga in vsi, ki ho\u010dejo postati njegovi bratje in sestre, morajo biti rojeni na novo, od zgoraj. Dele\u017enost pri bo\u017ejem \u017eivljenju ne prihaja \u00bbiz krvi ne iz volje mesa ne iz volje mo\u017ea, ampak iz Boga\u00ab (Jn 1,13).
\nDanes se soo\u010damo v veliki meri z mo\u010dno in v\u010dasih bolestno \u010dezmerno seksualnostjo. Ho\u010de se premagati dozdevno sovra\u017enost do telesa prej\u0161njih \u010dasov in v polni meri okusiti opojnost ljubezni, tudi v njeni spolni razse\u017enosti. Vendar se ravno na tak na\u010din \u010dlovekovo telo ne spo\u0161tuje v dostojanstvu, ki ga ho\u010de Bog. Pape\u017e Benedikt XVI. pi\u0161e o tem v okro\u017enici Deus caritas es (Bog je ljubezen): \u00bbNa\u010din poveli\u010devanja telesa, ki ga do\u017eivljamo danes, je varljiv. Do ’seksa‘ poni\u017eani eros je postal blago, zgolj ’stvar‘, ki jo lahko kupimo in prodamo. \u0160e ve\u010d, \u010dlovek sam je postal blago. Dejansko to res ni veliko \u010dlovekovo priznanje (‚da‘) lastnemu telesu\u00ab \u010clovek, ki ga sestavljata du\u0161a in telo, lahko samo tedaj dose\u017ee resni\u010dno sre\u010do in pristno ljubezen, \u010de je pripravljen, da gre \u00bbpot vzpona (askeze), odpovedi, o\u010di\u0161\u010denja in ozdravljenja\u00ab (\u0161t. 5). Krepost, ki nas na tej poti vodi naprej, je \u010distost. Ta krepost nam pomaga, da ne dopustimo, da nas obvladuje spolna strast, ampak da spolnost, ki spada k na\u0161i mo\u0161kosti ali \u017eenskosti kot dragocen Stvarnikov dar, na dorasel in zrel na\u010din integriramo v svoje \u017eivljenje. Kaj to pomeni prakti\u010dno?
\nVsak kr\u0161\u010den je poklican k \u010distosti. Za zakonce pomeni to, da ostanejo povezani med seboj v odkritosr\u010dni ljubezni in ohranjajo drug drugemu zvestobo, dokler jih ne lo\u010di smrt. Poklicani so, \u00bbda ohranijo svoje telo v svetosti in \u010dasti, ne pa v po\u017eeljivi strasti kakor pogani, ki ne poznajo Boga\u00ab (1 Tes 4,4-5). To vklju\u010duje tudi, da v odgovornem star\u0161evstvu izbirajo metode naravnega uravnavanja rojstev, kadar resni razlogi nasprotujejo sprejemu naslednjega otroka, a pri tem se zavestno odpovedo protispo\u010detnim sredstvom, kakor zahteva okro\u017enica Humanae vitae (O \u010dlove\u0161kem \u017eivljenju) pape\u017ea Pavla VI. \u010ce tako delajo, bodo opazili, da postAja njihova medsebojna ljubezen mo\u010dnej\u0161a in iskrenej\u0161a. Tak\u0161ni zakonci so v veliko spodbudo mladim, neporo\u010denim ali ovdovelim ljudem za \u017eivljenje v vzdr\u017enosti. Vrh tega lahko s svojim zgledom in pri\u010devanjem pomagajo parom, ki se pripravljajo na zakon, da se s pomo\u010djo bo\u017eje milosti podajo v zakon v \u010distosti.
\nV resni\u010dno pomo\u010d mladostnikom so lahko skupine in gibanja, ki spodbujajo k temu, da zorijo v prisr\u010dnem prijateljstvu z Jezusom in da se obve\u017eejo k vzdr\u017enosti pred zakonom (na primer True Love Waits). Po nekaterih krajih raz\u0161irjena posvetitev Mariji krepi mlade ljudi prav tako v prizadevanju, da z veselim srcem \u017eivijo krepost \u010distosti. Ker so otroci danes po medijih, v \u0161oli, da, celo v otro\u0161kem vrtcu preplavljeni s pogosto enostranskimi informacijami o spolnosti, bi radi prosili star\u0161e, da so pri vzgoji na to podro\u010dje \u0161e posebej pozorni in pravo\u010dasno spregovorijo o tem.
\nV dana\u0161njem \u010dasu je bolj kot kdajkoli potRebno tudi pri\u010devanje ljudi, ki \u017eivijo v celibatu in v devi\u0161ki ljubezni. V vsakem \u010dasu izbira Gospod fante in dekleta, ki se prostovoljno, \u00bbzaradi nebe\u0161kega kraljestva\u00ab (Mt, 19,12), odpovedo visoki dobrini zakona, ki vso svojo ljubezen podarijo Kristusu in se kot duhovni o\u010detje in matere \u017ertvujejo za ljudi. Njihovo \u017eivljenje je velik bo\u017eji dar za Cerkev in za svet mo\u010dno znamenje, ki ga ni mogo\u010de spregledati. \u010ce duhovniki in Bogu posve\u010deni svojo poklicanost \u017eivijo z veseljem, imajo s svojim na\u010dinom \u017eivljenja velik vpliv na ljudi in so tako reko\u010d dokaz za to, da \u010dlovek v Kristusu najde pravo in trajno sre\u010do.<\/p>\n

<\/div>\n

Zorenje v ljubezni<\/h3>\n

Devica Marija nam je v spodbudo, katerokoli poklicanost \u017ee imamo. V njej je povsem uresni\u010den blagor: \u00bbBlagor \u010distim v srcu, kajti Boga bodo gledali\u00ab (Mt 5,8). Kaj je mi\u0161ljeno s tem blagrom? V Katekizmu katoli\u0161ke Cerkve beremo: \u00bb’\u010cista srca‘ pomenijo tiste, ki so svoj razum in svojo voljo spravili v sklad z zahtevami bo\u017eje svetosti, predvsem na treh podro\u010djih, ki so: ljubezen do bli\u017enjega, \u010distost ali spolna urejenost (rectitudo), ljubezen do resnice in prava vera. Med \u010distostjo srca, telesa in vere obstaja vez\u00ab (KKC 2518).<\/p>\n

<\/div>\n

<\/p>\n

<\/div>\n

Marija nam lahko in nam ho\u010de pomagati, da bi storili vse za ohranitev ali za ponovno pridobitev \u010distosti srca. Tedaj bomo sposobni \u010dastiti Boga v duhu in resnici in prepoznati njegovo dobroto na obli\u010dju Jezusa Kristusa. \u010cisto srce je pogoj, da bomo neko\u010d gledali Boga za vedno. \u017de danes nas \u010disto srce usposablja, da vidimo svet v bo\u017eji lu\u010di, da v drugih ljudeh odkrijemo Stvarnikovo podobo in da sprejemamo lastno telo kot tempelj Svetega Duha in kot sled bo\u017eje lepote.
\nMarija nas \u017eeli oblikovati v ljudi, ki ljubijo. Devi\u0161tvo njene vere, njenega duha, njenega srca in njenega telesa nas poziva, da tako, kakor ona, postanemo povsem last bo\u017eje ljubezni in rastemo v ljubezni vse do poslednjega diha na\u0161ega \u017eivljenja. Marijino \u017eivljenje je za ljudi dar bo\u017ejega usmiljenja. Z materjo Julijo jo ho\u010demo prositi: \u00bbPomno\u017euj v meni \u017eejo po tvoji ljubezni \u00ab
\nSveti o\u010de pi\u0161e v svoji okro\u017enici o kr\u0161\u010danski ljubezni, naj gledamo na Marijo in jo prosimo njene pomo\u010di: \u00bbMarija je v resnici postala mati vseh verujo\u010dih. K njeni materinski dobroti kakor k njeni devi\u0161ki \u010distosti in lepoti prihajajo ljudje vseh \u010dasov in vseh koncev sveta v svojih stiskah in svojih upih, v svojem veselju in trpljenju, v svoji osamljenosti in v ob\u010destvu. In vedno izku\u0161ajo dar njene dobrote, izku\u0161ajo neiz\u010drpno ljubezen, ki jo deli iz dna svojega srca… Sveta Marija, Mati bo\u017eja, ti si svetu podarila resni\u010dno Lu\u010d, Jezusa, tvojega Sina \u2013 bo\u017ejega Sina. Ti si se povsem izro\u010dila bo\u017ejemu klicu in si tako postala vir dobrote, ki iz njega priteka. Poka\u017ei nam Jezusa. Vodi nas k njemu. U\u010di nas spoznati ga in ga ljubiti, da bi tudi mi mogli postati resni\u010dno ljube\u010di in vir \u017eive vode sredi \u017eejnega sveta\u00ab (\u0161t. 42).<\/p>\n

<\/div>\n
<\/div>\n
<\/div>\n

\u00a9 2006<\/p>\n

<\/div>\n

Duhovna dru\u017eina \u00bbDelo\u00ab<\/p>\n

<\/div>\n

\n

<\/div>\n

\n

<\/div>\n

\n

<\/div>\n

\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Marijino devi\u0161tvo in njegov pomen za dana\u0161nji \u010das Podjetje za proizvodnjo pralnih pra\u0161kov je pred nekaj leti delalo reklamo za svoje izdelke z naslednjimi besedami: \u00bb\u010cistost ima prodorno mo\u010d\u00ab. Kadar veren \u010dlovek sli\u0161i tak\u0161ne besede, ne pomisli samo na \u010dista obla\u010dila, ki imajo \u2013 kakor zatrjuje reklama \u2013 pre\u017eemajo\u010do mo\u010d. Kristjan pove\u017ee reklamno sporo\u010dilo in […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[28],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/38"}],"collection":[{"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=38"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/38\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1587,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/38\/revisions\/1587"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=38"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=38"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=38"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}