{"id":37,"date":"2007-10-03T15:52:50","date_gmt":"2007-10-03T13:52:50","guid":{"rendered":"http:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/?p=37"},"modified":"2016-10-27T14:04:48","modified_gmt":"2016-10-27T12:04:48","slug":"krscanska-popolnost-in-cloveski-perfekcionizem","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/?p=37","title":{"rendered":"Kr\u0161\u010danska popolnost in \u010dlove\u0161ki perfekcionizem"},"content":{"rendered":"

Premi\u0161ljevanje v duhu matere Julije Verhaeghe<\/strong><\/p>\n

\u00bbNe bojte se biti svetniki tretjega tiso\u010dletja.\u00ab Tako je pokojni pape\u017e Janez Pavel II. zaklical mladim na svetovnem dnevu mladih leta 2000 v Rimu. Njegova velika \u017eelja je bila prebuditi hrepenenje po svetosti v mnogih srcih. S \u0161tevilnimi razglasitvami svetnikov v svojem pontifikatu nam je usmeril pogled na mo\u017ee in \u017eene, ki so resno vzeli Kristusov poziv v govoru na gori: \u00bbBodite torej popolni, kakor je popoln va\u0161 nebe\u0161ki O\u010de\u00ab (Mt 5,48). Pape\u017e Benedikt XVI. prav tako usmerja na\u0161 pogled k svetnikom. Na svetovnem dnevu mladih v K\u00f6lnu je dejal: \u00bbV njihovem \u017eivljenju prihaja do izraza bogastvo evangelija kakor v veliki zgibanki podob. Oni so sled bo\u017eje svetlobe, ki jo je on sam zarisal in jo zarisuje skozi zgodovino… V vzponih in padcih zgodovine so bili oni resni\u010dni prenovitelji, ki so vedno znova izvlekli zgodovino iz temnih dolin, v katerih ji preti, da potone, in ki so vedno znova prinesli vanjo toliko lu\u010di, da lahko \u2013 \u010de tudi mogo\u010de z bole\u010dino \u2013 pritrdimo bo\u017eji besedi na koncu poro\u010dila o stvarjenju: Dobro je.\u00ab<\/p>\n

<\/div>\n

S temi besedami se pape\u017ea navezujeta na enega najpomembnej\u0161ih naukov drugega vatikanskega cerkvenega zbora, ki pravi, \u00bbda so vsi kristjani, naj bodo katerega koli stanu ali polo\u017eaja, poklicani k polnosti kr\u0161\u010danskega \u017eivljenja in k popolni ljubezni\u00ab (LG 40). Svetost je torej v\u00e9liki cilj vseh kristjanov. \u00bbTo je namre\u010d bo\u017eja volja, va\u0161e posve\u010denje\u00ab (1 Tes 4,3). Svetost temelji na krstu, pri katerem smo bili osvobojeni izvirnega greha, bili obdarjeni s posve\u010dujo\u010do milostjo in bili sprejeti v veliko dru\u017eino svete Cerkve. Z molitvijo, s poslu\u0161anjem bo\u017eje besede in z vernim prejemanjem zakramentov, predvsem svete evharistije, nam Gospod dan za dnem daje mo\u010d za napredovanje na poti svetosti. Ta pot zahteva uporabo vseh na\u0161ih mo\u010di v \u00bbdobrem boju\u00ab (1 Tim 1,18). Mati Julija je v zvezi s tem prizadevanjem opozorila na nevarnost, ki nasprotuje kr\u0161\u010danski popolnosti: \u010dlove\u0161ki perfekcionizem. Neko\u010d je zapisala: \u00bbObstaja velika razlika med tem, kar mi imenujemo ‚popolnost‘, in ‚kr\u0161\u010dansko popolnostjo‘, ki jo je ob svojem prihodu Kristus oznanjal in v ljubezni posredoval.\u00ab<\/p>\n

<\/div>\n

\u010clove\u0161ki perfekcionizem<\/h3>\n
<\/div>\n

Veli\u010dino in lepoto resni\u010dne popolnosti lahko jasneje dojamemo, \u010de najprej na kratko razmislimo o njenem prividu, \u010dlove\u0161kem perfekcionizmu. Mati Julija, ki je jasno videla notranjo stisko \u010dloveka na\u0161ega \u010dasa, je dejala: \u00bbOtroci dana\u0161njega \u010dasa so zelo podvr\u017eeni perfekcionizmu.\u00ab \u010clove\u0161ki perfekcionizem je ideal popolnosti, ki ne prihaja od Boga, ampak ga napravi \u010dlovek, ki se \u017eeli uresni\u010diti po svojih lastnih predstavah in s svojo lastno mo\u010djo. \u010ce zapademo tej naravnanosti, smo preve\u010d zaposleni sami s seboj in svojimi lastnimi mislimi. Potem i\u0161\u010demo \u010dlove\u0161ko popolne re\u010di: svet brez greha, zakonskega partnerja brez slabosti, predpostavljene osebe brez napak. Kot posledica tega pride pogosto do malodu\u0161ja, jeze in do dolo\u010dene nesposobnosti, da bi videli dobre strani soljudi in bili zanje hvale\u017eni. Perfekcionizem lahko mo\u010dno bremeni skupno \u017eivljenje, edinost zakonskih partnerjev, medsebojno zaupanje med ljudmi in ozra\u010dje na delovnem mestu.<\/p>\n

<\/div>\n

V kon\u010dni fazi je prefekcionizem oblika napuha. \u010ce smo zapadli perfekcionizmu, nam je te\u017eko odpovedati se lastnim mislim in predstavam. Tedaj sicer ustvarjamo sodbe, ki vsebujejo jedro resnice, vendar nam manjka ljubezni, dobrote in naklonjenosti. Posre\u010deno je mati Julija pripomnila: \u00bbKrepost brez ljubezni vodi k perfekcionizmu. Kristjan ne sme biti ‚gentelman‘, ki i\u0161\u010de perfektne re\u010di iz samoljubja.\u00ab Kadar se v skupnem \u017eivljenju ali pri delu raz\u0161iri perfekcionizem, nastane navadno napeto ozra\u010dje. Tedaj zadostujejo majhne napake ali nesporazumi, da spro\u017eijo hude besede.<\/p>\n

<\/div>\n\n\n\n
\n
\n
\n

V perfekcionisti\u010dni naravnanosti se neredko primerjamo z drugimi ljudmi in stremimo za idealom, ki smo si ga napravili sami, idealom, ki ne ustreza podobi, ki jo je Bog zasnoval o nas. Z velikim naporom sku\u0161amo uresni\u010diti svoj lastni ideal, namesto da bi z veseljem slu\u017eili s tistimi darovi, ki nam jih je Bog podaril. Nekateri star\u0161i napravijo to napako, \u010de se no\u010dejo odpovedati lastnim predstavam o svojih otrokih. \u010ce smo iskreni, bomo morali verjetno vsi priznati, da smo v\u010dasih tako zelo zaposleni z lastnimi mislimi, da premalo vidimo trpljenje drugih in \u0161tevilne stiske v svetu.<\/p>\n

\n
<\/div>\n
\n
<\/div>\n

Kr\u0161\u010danska popolnost<\/h3>\n

Izhodi\u0161\u010de kr\u0161\u010danske popolnosti ni lastni jaz, ampak Jezus Kristus, u\u010dlove\u010deni bo\u017eji Sin. Kot verni ljudje gledamo najprej na Gospoda in potem v njegovi lu\u010di na druge in na nas same. Tako se odtrgamo od idealov, ki izvirajo iz samovoljnega mi\u0161ljenja in hotenja, in odpremo svoj razum in svoje srce za Kristusa in njegovo odre\u0161ilno ljubezen. V tej \u0161oli se u\u010dimo tiste naravnanosti, ki nas ozdravlja \u010dlove\u0161kega perfekcionizma in nas vodi naprej po poti resni\u010dne svetosti.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/td>\n

<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n
<\/div>\n

Ljubezniv pogled<\/h3>\n
<\/div>\n

Jezus Kristus, Sveti, je pri\u0161el v svet greha, da poi\u0161\u010de in najde in pripelje domov v O\u010detovo hi\u0161o izgubljeno ovco, padlega \u010dloveka. Njegovo srce je bilo polno ljubezni in ne kritike, miru in ne nezadovoljstva, polno dobrote in ne jeze nad slabim svetom. Tudi \u010de je razkril greh in trdosr\u010dnost ljudi, se je vedno trudil zdraviti ranjena srca z balzamom ljubezni. Mati Julija je neko\u010d duhovito dejala, da bi moral Jezus vse apostole poslati domov, \u010de bi bil perfekcionist. Kajti ti so bili nepopolni in so imeli svoje grehe in napake. Celo Peter, prvi med njimi, je imel svoje posebnosti in zna\u010dajske slabosti. Hkrati pa je bil mo\u017e, ki je Gospoda odkritosr\u010dno ljubil in bil pripravljen dati si kaj dopovedati. Jezus, bo\u017eji vzgojitelj, se je sre\u010deval z njim in drugimi apostoli z veliko potrpe\u017eljivostjo, odlo\u010dnostjo in milobo. Pomagal jim je, da se dvignejo iz svojih slabosti in svoje gre\u0161nosti. U\u010dil jih je predvsem, da odprejo svoje srce za njegovo lu\u010d, njegovo usmiljenje in njegovo ljubezen.
\nJezusov na\u010din ravnanja do ljudi nam pravi: Ne glej s perfekcionisti\u010dnimi mislimi na druge in na samega sebe Za\u010dni sleherni dan s tem, da da\u0161 prostor ljubezni v svojih mislih, govorjenju in ravnanju Le ljubezen nas usposablja, da se u\u010dimo druge tako videti, kakor resni\u010dno so. Samo ljubezen ustvarja ozra\u010dje, v katerem so mo\u017ene spremembe in rast. Bog ne pri\u010dakuje od nas \u010dlove\u0161ko perfektne re\u010di, ampak podaritev in ljubezen. On ne pri\u010dakuje, da pred njim blestimo, ampak da z dobroto \u017earimo od znotraj navzven. Pred Bogom ni potrebno, da nastopimo kot junaki, ampak storiti moramo le eno: ljubiti, ljubiti, ljubiti. Pot spreobrnjenja od \u010dlove\u0161kega perfekcionizma h kr\u0161\u010danski popolnosti je pot od napuha k ljubezni, od navezanosti na samega sebe k podarjanju, od jaza k Bogu in bli\u017enjemu. Mati Julija je rekla: \u00bbKar delamo, ni potrebno, da je samo na sebi perfektno\/popolno. Mnogo bolj naj bo osnovni motiv na\u0161ega stremljenja in truda bo\u017eja \u010dast in poveli\u010devanje Boga.\u00ab<\/p>\n

Pripravljenost odpustiti<\/h3>\n

V svojem \u017eivljenju je Jezus grehe vedno znova odpustil in nam zapovedal, da odpustimo \u00bbsedemdesetkrat sedemkrat\u00ab (Mt 18,22), torej vedno. Ko se je po vstajenju sre\u010dal z apostoli, ki so ga iz strahu v bridkih urah trpljenja zapustili, jim ni ni\u010d o\u010dital. Prinesel jim je velikono\u010dni mir. In Petru, ki ga je trikrat zatajil, se ni bilo treba javno izpovedati krivde in na dolgo razlagati svoje zatajitve. Gospodu je moral izkazati le vso svojo ljubezen.
\n\u010ce stremimo za kr\u0161\u010dansko popolnostjo, smo pripravljeni odpustiti. Ljubezen do Gospoda in zaupanje v njegovo usmiljenje nam dajeta mo\u010d za to. Kot perfekcionistom nam je te\u017eko odpustiti drugim in v vsej preprostosti priznati osebne napake. Preve\u010d se osredoto\u010damo na plevel greha in se zato ne moremo veseliti nad p\u0161enico ljubezni, ki je tudi prisotna. Medtem ko zatiramo plevel, \u0161kodujemo tudi p\u0161enici. V tej sku\u0161njavi smo pogosto zamerljivi in ohranjamo v svojem mi\u0161ljenju register krivd svojih in tujih napak. Tako ne dose\u017eemo notranjega miru in prave sre\u010de, \u010deprav morda naredimo marsikatero dobro delo. Ali ni \u0161koda, \u010de nam manjkata vedrina du\u0161e in veselje ob Bogu?
\nVsaka \u010dlove\u0161ka skupnost \u017eivi od odpu\u0161\u010danja. Ker nam je Gospod podal svojo odpu\u0161\u010dajo\u010do roko, jo moramo podati tudi drug drugemu, moramo odpustiti tudi samim sebi. Ker nas Bog sprejema, smemo in moramo sprejemati tudi sami sebe in druge, \u010deprav mora \u0161e marsikaj rasti in zoreti. \u010clovek, ki stremi za pravo popolnostjo, je \u010dlovek upanja. Zna se nasmejati celo nad lastnimi napakami. Rad si pusti pomagati. Z veselim pogumom za\u010denja vsak dan znova. V tem smislu je mati Julija ob nekem prazni\u010dnem dnevu pozvala: \u00bbV lu\u010di dana\u0161njega dne se soo\u010dimo drug z drugim na novo, kakor da bi se sre\u010dali prvi\u010d. Pozabimo vse, kar smo ohranili v svojem spominu. Za\u010deti ho\u010demo na novo v milosti in v veri.\u00ab Ali ni tola\u017eilno, da lahko v Kristusovi ljubezni vedno znova za\u010dnemo na novo?
\nSeveda ljubezen, ki je ni mogo\u010de in se je ne sme lo\u010diti od resnice in pravi\u010dnosti, zahteva, da v razli\u010dnih okoli\u0161\u010dinah zavzamemo stali\u0161\u010de in re\u010demo jasno besedo. Vedno znova se je Jezus z jasno besedo odlo\u010dno uprl grehu in zlu. V \u010dasu, v katerem sta zelo raz\u0161irjena napa\u010dno pojmovanje ljubezni in usmiljenja, tega ne smemo pozabiti. Napa\u010dno popu\u0161\u010danje in napa\u010dna dobrota vodita k \u0161tevilnim kompromisom z grehom. Ravno ljubezen je, ki nas obvezuje, da greh premagujemo.<\/p>\n

<\/div>\n\n\n\n
<\/td>\n<\/td>\n\n
<\/div>\n
\n
<\/div>\n
\n
<\/div>\n

Preprostost srca<\/h3>\n
\n
Neredko je pri\u0161el Jezus v spor s tistimi ljudmi, ki bi jih mogli imenovati religiozne perfekcioniste njegovega \u010dasa. Vedno znova je bil vpleten v soo\u010danja s tistimi farizeji in pismouki, ki so se pred ljudstvom kazali perfektne in so hoteli zakriti svojo neiskrenost in gre\u0161nost. Niso bili pripravljeni spremeniti svojega mi\u0161ljenja in postati ljudje preprostega srca. Preve\u010d skrbi so imeli s tem, kaj bodo drugi o njih mislili, in so pozabili, da je bistveno to, kako Bog misli o nas.
\nBili so ujeti v napuh \u2013 v greh, ki najbolj bole\u010de prizadene Odre\u0161enikovo Srce. V napuhu \u010dlovek zapre svoje srce in postane nesposoben sprejeti bo\u017eje usmiljenje. Ker Gospod spo\u0161tuje \u010dlovekovo svobodo, je tako reko\u010d \u00bbnemo\u010den\u00ab pred napuhnjenim \u010dlovekom. Na\u0161a dejanska tragika ni v tem, da pademo, ampak da si no\u010demo pustiti pomagati in dovolj hitro vstati. Biti svet ne pomeni biti brez napak, ampak Boga in bli\u017enjega ljubiti iz vsega srca in se pri vsakem odpu\u0161\u010danju prepustiti bo\u017ejemu usmiljenju v vsej preprostosti in poni\u017enosti. Krepost poni\u017enosti razvozlja vozel zapletenih miselnih tokov in pre\u017eene iz srca nevihtne oblake nezadovoljstva in jeze. Poni\u017enost je bila pot Boga do ljudi. Je tudi pot \u010dloveka k Bogu, pot k edinosti v na\u0161ih dru\u017einah in skupnostih, pot k miru v svetu.<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n
<\/div>\n

Slu\u017eenje Cerkvi<\/h3>\n
<\/div>\n

Svetniki se niso boje\u010de ukvarjali s svojo lastno svetostjo. Svojo ljubezen so podarjali Gospodu in soljudem, njihova skrb je veljala Cerkvi. V tem smislu pravi mati Julija: \u00bbSlu\u017ei sveti Cerkvi, skrivnostnemu Kristusovemu telesu, in Bog sam bo skrbel za tvojo svetost.\u00ab Bog zdravi in posve\u010duje tiste, ki se podarjajo kot o\u010detje ali matere za otroke, kot diakoni in duhovniki za vernike, kot \u0161kofje za svoje \u0161kofije, kot Bogu posve\u010deni za svojo skupnost, kot verniki za soljudi. \u00bbLjubezen pokrije mno\u017eico grehov\u00ab (1 Pt 4,8). Kdor ljubi in slu\u017ei, izstopi iz \u0161tevilnih vezi, ki ga ve\u017eejo na samega sebe, in ravno s tem pride do samega sebe. Povsem zaupa v bo\u017ejo milost in hkrati stori vse, kar zmore. Stremi za tem, da v vsem ugaja Bogu in vsak dan v zvestobi izpolnjuje svoje stanovske dol\u017enosti.<\/p>\n

<\/div>\n

Popolnost je v\u00e9liki cilj na\u0161ega \u017eivljenja. Lahko jo dose\u017eemo in jo bomo dosegli, \u010de bomo ljudje ljubezni, odpu\u0161\u010danja, preprostosti in pripravljenosti za slu\u017eenje. Resni\u010dna poni\u017enost nas vodi k bo\u017ejemu Srcu in k spoznanju resnice. Usposablja nas, da uresni\u010dimo to, kar Bog od nas pri\u010dakuje. Kajti \u00bbnjegova stvaritev smo, ustvarjeni v Kristusu Jezusu za dobra dela; zanje nas je Bog vnaprej pripravil, da bi v njih \u017eiveli\u00ab (Ef 2,10).<\/p>\n

<\/div>\n

Mati Julija nas spodbuja, da stremimo za resni\u010dno svetostjo, da bomo \u017eivi udje Cerkve in bo\u017eja orodja v svetu: \u00bbDana\u0161nja Cerkev potrebuje bolj kod kdajkoli svetnike. Izprosimo svetost drug za drugega in rastimo v njej, da bomo slavili Boga in da bomo sposobni in rodovitni za bo\u017ejo slu\u017ebo med ljudmi.\u00ab<\/p>\n

\u00a9 2005
\nDuhovna dru\u017eina \u00bbDelo\u00ab<\/div>\n

\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Premi\u0161ljevanje v duhu matere Julije Verhaeghe \u00bbNe bojte se biti svetniki tretjega tiso\u010dletja.\u00ab Tako je pokojni pape\u017e Janez Pavel II. zaklical mladim na svetovnem dnevu mladih leta 2000 v Rimu. Njegova velika \u017eelja je bila prebuditi hrepenenje po svetosti v mnogih srcih. S \u0161tevilnimi razglasitvami svetnikov v svojem pontifikatu nam je usmeril pogled na mo\u017ee […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[28],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/37"}],"collection":[{"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=37"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/37\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1588,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/37\/revisions\/1588"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=37"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=37"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=37"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}