{"id":36,"date":"2007-10-03T15:47:14","date_gmt":"2007-10-03T13:47:14","guid":{"rendered":"http:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/?p=36"},"modified":"2016-10-27T14:05:03","modified_gmt":"2016-10-27T12:05:03","slug":"dar-blagoslova","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/?p=36","title":{"rendered":"Dar blagoslova"},"content":{"rendered":"

Blagoslov spada k posebnim duhovnim zakladom Cerkve. Je \u010dudovit bo\u017eji dar ljudem. Vedno znova lahko do\u017eivimo, kak\u0161no tola\u017ebo in kak\u0161no mo\u010d nam daje bo\u017eji blagoslov, \u010de ga prejemamo z vernim srcem. Blagoslov pri\u0161tevamo k najpreprostej\u0161im znamenjem, s katerimi Cerkev izra\u017ea svojo ljube\u010do skrb za vsakega \u010dloveka. Z blagoslovom nas vse mati Cerkev spremlja od zibeli do groba. Obhajanje bo\u017eje slu\u017ebe in delitev vseh zakramentov je povezano z znamenjem blagoslova. V \u017eivljenju kr\u0161\u010danskih dru\u017ein ima blagoslov ustaljeno mesto. V vseh \u017eivljenjskih okoli\u0161\u010dinah, v veselju in trpljenju, za mlade in stare je bo\u017eji blagoslov vir upanja in zaupanja. Latinska beseda za blagoslavljati \u201ebenedicere\u201c pomeni dobesedno: \u201edobro re\u010di\u201c. V blagoslovni pro\u0161nji prosimo Boga, naj ljudem re\u010de nekaj dobrega, \u017eeli nekaj dobrega, d\u00e1 nekaj dobrega in zveli\u010davnega za telo in du\u0161o. Naj nas \u201eKatekizem katoli\u0161ke Cerkve\u201c (KKC) vodi globlje v \u010dudovito skrivnost bo\u017ejega blagoslova, da ga bomo mogli \u0161e zavestneje prejemati oziroma podeljevati.<\/p>\n

<\/p>\n

1. BLAGOSLOV NEBE\u0160KEGA O\u010cETA<\/h3>\n
<\/div>\n

Blagoslov je tesno povezan z \u017eivljenjem. Vse \u017eivljenje, naravno in milostno, prihaja od Boga. Blagoslov je bo\u017eja mo\u010d, ki ustvarja in vzdr\u017euje \u017eivljenje. V Katekizmu je re\u010deno: \u201eBlagoslavljanje je bo\u017eje dejanje, ki daje \u017eivljenje in katerega praizvir je O\u010de\u201c (KKC 1078). Apostol Pavel je to izrazil s sijajnimi besedami, ko pi\u0161e v pismu Efe\u017eanom: \u201eBlagoslovljen Bog in O\u010de na\u0161ega Gospoda Jezusa Kristusa, ki nas je iz nebes v Kristusu blagoslovil z vsakr\u0161nim duhovnim blagoslovom. Pred stvarjenjem sveta nas je izvolil v njem, da bi bili pred njegovim obli\u010djem sveti in brezmade\u017eni\u201c (Ef 1,3-4).<\/p>\n

<\/div>\n

Sveto pismo od prve do zadnje strani govori o skrivnosti bo\u017ejega blagoslova. \u201eVse bo\u017eje delo od za\u010detka do dovr\u0161itve \u010dasov je blagoslavljanje. Od liturgi\u010dnega opevanja prvega stvarjenja do hvalnic nebe\u0161kega Jeruzalema oznanjajo navdihnjeni pisatelji sklep odre\u0161enja kot neizmeren bo\u017eji blagoslov\u201c (KKC 1079).<\/p>\n

<\/div>\n

Vsa odre\u0161enjska zgodovina je znamenje \u010dudovitega blagoslova, s katerim nas je Bog blagoslovil \u017ee pred stvarjenjem sveta. \u201e\u017de v za\u010detku Bog blagoslovi \u017eiva bitja, posebej \u0161e mo\u017ea in \u017eeno. Zaveza z Noetom in vsemi \u017eivimi bitji obnovi ta blagoslov rodovitnosti, in to kljub \u010dlovekovemu grehu, zaradi katerega je zemlja \u2018prekleta\u2019. Toda za\u010den\u0161i z Abrahamom prodre bo\u017eji bla-<\/p>\n

<\/div>\n

blagoslov v zgodovino ljudi, ki je \u0161la smrti naproti, da jo znova dvigne na pot k \u017eivljenju, k izviru \u017eivljenja: Po veri \u2018o\u010deta verujo\u010dih\u2019, ki sprejme blagoslov, se za\u010denja zgodovina odre\u0161enja\u201c (KKC 1080).<\/p>\n

<\/div>\n

Bo\u017eji blagoslov ima torej dve smeri: Preganja sile smrti in teme, ki so po grehu vdrle v svet, in ljudem zopet daje tisto \u017eivljenje, ki jih povezuje z izvirom vsega \u017eivljenja, s troedinim Bogom.<\/p>\n

<\/div>\n

Ker je Abraham sprejel bo\u017eji blagoslov v veri, je sam postal blagoslov: \u201eBodi v blagoslov … V tebi bodo blagoslovljeni vsi rodovi na zemlji\u201c (1 Mz 12,2.3). Kot verujo\u010di smo poklicani, da sledimo Abrahamovemu zgledu, kajti, \u201evsak kr\u0161\u010denec je poklican k temu, da bi bil \u2018blagoslov\u2019 in da bi blagoslavljal\u201c (KKC 1669). Tudi mati Julija, ustanoviteljica Duhovne dru\u017eine \u201eDelo\u201c, poziva k temu: \u201eBiti moramo blagoslov. To je vsa na\u0161a naloga.\u201c<\/p>\n

<\/div>\n

2. KRISTUSOV BLAGOSLOV<\/h3>\n
<\/div>\n

\u017de v stari zavezi je Bog razodel svoje blagoslovitve v presenetljivih dogodkih: \u201eRojstvo Izaka, odhod iz Egipta, podaritev obljubljene de\u017eele, izvolitev Davida, bo\u017eja navzo\u010dnost v templju, o\u010di\u0161\u010dujo\u010de izgnanstvo in vrnitev \u2018majhnega ostanka\u2019\u201c (KKC 1081). Bo\u017eji blagoslovi se dopolnijo v u\u010dlove\u010denju bo\u017ejega Sina in v poslanju Svetega Duha: \u201eV liturgiji Cerkev priznava in moli O\u010deta kot praizvir in poslednji cilj vseh blagoslovov stvarjenja in odre\u0161enja, v svoji Besedi, u\u010dlove\u010deni, umrli in vstali za nas, nas O\u010de obsipa s svojimi blagoslovi in po tej Besedi razliva v na\u0161a srca Dar, ki vsebuje vse darove – dar Svetega Duha\u201c (KKC 1082).<\/p>\n

<\/div>\n

V prihodu Jezusa Kristusa se izpolni obljuba blagoslova, dana Abrahamu. Zato Elizabeta vzklikne Jezusovi Materi sijajne besede, ki jih ponavljamo pri vsaki zdravamariji \u201eBlagoslovljena ti med \u017eenami in blagoslovljen sad tvojega telesa\u201c (Lk 1,42). Bog je Marijo na edinstven na\u010din blagoslovil zaradi njene vse presegajo\u010de vere. \u201eBolj kakor vsako drugo ustvarjeno osebo jo je O\u010de \u2018iz nebes v Kristusu blagoslovil z vsakr\u0161nim duhovnim blagoslovom\u2019 (Ef 1,3)\u201c (KKC 492).<\/p>\n

<\/div>\n

Njen Sin Jezus Kristus prina\u0161a \u010dlove\u0161tvu polnost bo\u017ejega blagoslova, katerega je z grehom zavrglo in izgubilo. Kot re\u010deno, spadata skupaj blagoslov in \u017eivljenje. \u010ce zato Kristus pravi o sebi: \u201eJaz sem pri\u0161el, da bi imeli \u017eivljenje in ga imeli v obilju\u201c (Jn 10,10), tedaj bi mogel o sebi re\u010di prav tako: \u201ePri\u0161el sem, da bi imeli blagoslov in ga imeli v obilju.\u201c<\/p>\n

<\/div>\n

V evangelijih sli\u0161imo, kako je Jezus blagoslovil pet hlebov in dve ribi, preden jih je na \u010dude\u017een na\u010din pomno\u017eil (prim. Lk 9,14). Vsi poznamo ganljiv prizor, ko Jezus jemlje otroke v naro\u010dje, polaga nanje roke in jih blagoslavlja (prim. Mr 10,13-16). Ko je svojim u\u010dencem zapustil svoj najdragocenej\u0161i dar, namre\u010d zakrament svojega telesa in krvi, kar obhajamo vsak dan, posebno pa v nedeljo, je vzel kruh in vino in se zahvalil, t.j. molil blagoslov, in jim ga dal z besedami: Vzemite, to je moje telo. To je moja kri (prim. Mr 14,22-23.)<\/p>\n

<\/div>\n

Kon\u010dno je zelo pomembno, da je zadnje Jezusovo dejanje pred vnebohodom v tem, da blagoslovi svoje u\u010dence: \u201ePeljal jih je ven, tja proti Betaniji. Povzdignil je roke in jih blagoslovil. Medtem ko jih je blagoslavljal, se je lo\u010dil od njih in se vzdignil v nebesa. Oni pa so padli pred njim na obraz\u201c (Lk 24,50-52).<\/p>\n

<\/div>\n

3. BLAGOSLOV V \u017dIVLJENJU CERKVE<\/h3>\n
<\/div>\n

V zvestobi Kristusovi \u201eoporoki\u201c je Cerkev od za\u010detka blagoslavljala. Apostol Pavel ve\u010dino svojih pisem za\u010denja z blagoslovom: \u201eMilost vam in mir od Boga, na\u0161ega O\u010deta, in Gospoda Jezusa Kristusa\u201c (Rim 1,7; prim 1 Kor 1,3; 2 Kor 1,2; Gal 1,3 itd). Vse verne opominja, naj blagoslavljajo: \u201eBlagoslavljajte tiste, ki vas preganjajo, blagoslavljajte jih in ne preklinjajte!\u201c (Rim 12,14). \u201eNe vra\u010dajte hudega za hudo in ne sramotite tistega, ki vas sramoti! Nasprotno, blagoslavljajte, ker ste bili poklicani v to, da bi dosegli blagoslov\u201c (1 Pt 3,9).<\/p>\n

<\/div>\n

V potekanju \u010dasa so se v Cerkvi uporabljali mnogi razli\u010dni blagoslovi, ki so zbrani v liturgi\u010dni knjigi blagoslovov. So blagoslovi v teku cerkvenega leta (blagoslov adventnega venca, Bla\u017eev blagoslov itd.), blagoslovi pri posebnih prilo\u017enostih (blagoslov matere pred porodom ali po porodu, novoma\u0161nikov blagoslov itd.), blagoslovi v \u017eivljenju dru\u017eine in blagoslovi v javnem \u017eivljenju (n.pr. blagoslov stanovanja, avtomobila itd.). S to obliko blagoslovov Cerkev izra\u017ea skrb za \u010dlovekov blagor, posebno za ve\u010dno zveli\u010danje.<\/p>\n

<\/div>\n

Tudi vsak zakrament obdajajo znamenja in besedila blagoslova. Blagoslovi, ki jih Cerkev pri\u0161teva k zakramentalom, so \u201esveta znamenja, ki nekako posnemajo zakramente ter ozna\u010dujejo predvsem duhovne u\u010dinke, katere zaradi pripro\u0161nje Cerkve po njih tudi prejemamo\u201c (KKC 1667). Tako pripravljajo ljudi na \u201esprejetje glavnega u\u010dinka zakramentov in posve\u010dujejo razli\u010dne \u017eivljenjske okoli\u0161\u010dine\u201c (KKC 1667).<\/p>\n

<\/div>\n

Tako pozna Cerkev mnogotere oblike blagoslovov: preprosti blagoslovi (oseb, predmetov, krajev ali obedov) so \u201ehvaljenje Boga in pro\u0161nja za dose\u017eenje njegovih darov; Cerkev podeljuje blagoslov s klicanjem Jezusovega imena in navadno tako, da napravi sveto znamenje Kristusovega kri\u017ea\u201c (KKC 1671).<\/p>\n

<\/div>\n

Posebna vrsta blagoslovov so posvetitve, ki jih ne zamenjujmo z duhovni\u0161kim posve\u010denjem: posvetitve oseb (opata ali opatinje, devic, redovni\u0161ka zaobljuba itd.) ali nekaterih predmetov kot posvetitev cerkve, zvonov, oltarja itd. Imajo \u201etrajen pomen: njihov u\u010dinek je v tem, da posvetijo osebe Bogu in da pridr\u017eijo predmete in kraje za liturgi\u010dno rabo\u201c (KKC 1672).<\/p>\n

<\/div>\n

Kon\u010dno pozna Cerkev eksorcizme, kadar \u201ejavno in z oblastjo prosi v imenu Jezusa Kristusa, da bi bila kaka oseba ali kak predmet zavarovan zoper vpliv hudobnega duha in odtegnjen njegovemu gospodstvu\u201c (KKC 1673).<\/p>\n

<\/div>\n

V preprosti obliki se eksorcizemuporablja pri kr\u0161\u010devanju pa tudi, kadar verno prosimo svetega nadangela Mihaela za pomo\u010d pred zalezovanjem hudobnega duha, se zavestno prekri\u017eamo z blagoslovljeno vodo itd. Slovesen eksorcizem, imenovan \u201eveliki eksorcizem\u201c, more izvr\u0161iti samo duhovnik s \u0161kofovim dovoljenjem.<\/p>\n

<\/div>\n

\u010ce verno premislimo mo\u010d in bogastvo bo\u017ejega blagoslova v \u017eivljenju Cerkve, moremo razumeti besede matere Julije: \u201eBlagoslov je kot lu\u010d, svetlej\u0161a kot son\u010dna lu\u010d\u201c.<\/p>\n

<\/div>\n

4. DUHOVNIKOV BLAGOSLOV<\/h3>\n
<\/div>\n

Kot smo \u017ee omenili, morejo blagoslavljati vsi kr\u0161\u010deni. Toda \u201e\u010dim bolj se kak blagoslov ti\u010de cerkvenega in zakramentalnega \u017eivljenja, tem bolj je predsedovanje pridr\u017eano posve\u010denemu nositelju cerkvene slu\u017ebe\u201c (KKC 1669). Cerkev je vedno verovala, da duhovni\u0161kemu blagoslovu pripada poseben pomen.<\/p>\n

<\/div>\n

\u017de duhovniki stare zaveze so prejeli od Boga posebno oblast za blagoslavljanje. Bog si je izbral Arona in njegove sinove za duhovnike in jim po Mojzesu sporo\u010dil: \u201eTakole blagoslavljajte Izraelove sinove, da jim govorite: \u2018Razjasni naj Gospod svoj obraz nad teboj in ti bodi milostljiv. Obrne naj Gospod svoje obli\u010dje k tebi in ti da mir\u2019\u201c (4 Mz 6,23-27).<\/p>\n

<\/div>\n

V Jezusu Kristusu, velikem duhovniku nove zaveze, ki ga je O\u010de poslal, \u201eda vas blagoslovi\u201c (Apd 3,26), nam je podarjena polnost bo\u017ejega blagoslova. Duhovniki nove zaveze dobe z duhovni\u0161kim posve\u010denjem oblast, da v imenu Jezusa Kristusa delijo ljudem \u201epolnost Kristusovega blagoslova\u201c (Rim 15,29). Vera nas u\u010di, da Kristus sam po duhovnikih deluje in blagoslavlja. \u201eV cerkvenem slu\u017eenju posve\u010denega duhovnika je Kristus sam navzo\u010d v svoji Cerkvi kot glava svojega telesa, pastir svoje \u010drede, veliki duhovnik odre\u0161enjske daritve, u\u010ditelj resnice. To izra\u017ea Cerkev, ko pravi, da duhovnik v mo\u010di zakramenta svetega reda deluje \u2018in persona Christi Capitis\u2019\u201c (KKC 1548). Mati Julija izra\u017ea to s preprostimi besedami, ki pri\u010dajo o njeni globoki veri: \u201eDuhovnikov blagoslov je \u010dudovit dar, ki prihaja od Boga. Kajti Bog sam je na dan posve\u010denja v duhovnikove roke polo\u017eil oblast blagoslavljati.\u201c<\/p>\n

<\/div>\n

5. BLAGOSLOV V DRU\u017dINI<\/h3>\n
<\/div>\n

\u017de ob za\u010detku stvarjenja velja mo\u017eu in \u017eeni poseben blagoslov. \u201eBog ju je blagoslovil in jima rekel: \u2018Rodita in mno\u017eita se!\u2019\u201c (1 Mz 1,28). Zato je po pravici re\u010deno: \u201eSveto pismo in tradicionalna praksa Cerkve vidita v dru\u017einah s \u0161tevilnimi otroki znamenje bo\u017ejega blagoslova in velikodu\u0161nosti star\u0161ev\u201c (KKC 2373).<\/p>\n

<\/div>\n

Z zakramentom svetega zakona dobijo kr\u0161\u010danski star\u0161i oblast in nalogo, da blagoslavljajo drug drugega in otroke, ki jim jih podari Bog. \u010ce se to v dru\u017eini dogaja redno in verno – morda zjutraj, ko vstanejo, ali ko vsi gredo iz hi\u0161e ali zve\u010der, preden gredo spat – tedaj bo ta blagoslov vtisnil pe\u010dat vsemu dru\u017einskemu ozra\u010dju, bo vir milosti, edinosti in miru in bo prispeval k temu, da bodo otroci spoznali lepoto kr\u0161\u010danske vere \u017ee v mladih letih.<\/p>\n

<\/div>\n

Blagoslov, ki ga star\u0161i dajejo otrokom in posebno prilo\u017enosten blagoslov duhovnika, ki obi\u0161\u010de dru\u017eino, je dragoceno sredstvo verske vzgoje, \u010de je dan in sprejet v vernem in spo\u0161tljivem ozra\u010dju: \u201eObenem z milostjo zakramenta svetega zakona so star\u0161i prejeli odgovornost in prednostno pravico, da evangelizirajo svoje otroke. \u017de od najzgodnej\u0161ih let jih bodo uvajali v skrivnosti vere, saj so za svoje otroke njeni \u2018prvi glasniki\u2019. \u017de od najne\u017enej\u0161ega otro\u0161tva jih bodo vklju\u010devali v \u017eivljenje Cerkve. Na\u010din \u017eivljenja v dru\u017eini more dajati hrano \u010dustvenim razpolo\u017eenjem, ki bodo vse \u017eivljenje ostali pristne predpostavke in opora \u017eive vere\u201c (KKC 2225).<\/p>\n

<\/div>\n

K preprostim izraznim oblikam vere, ki so zelo pomembne v dru\u017einskem vsakdnevu in bistveno zaznamujejo ozra\u010dje, spada tudi molitev in blagoslov pri jedi. \u201eTudi ko smo opravili svoje delo, ostane hrana dar na\u0161ega O\u010deta: dobro je, da ga zanjo prosimo, ko se mu zanjo zahvaljujemo. To je smisel molitve pri jedi v kr\u0161\u010danski dru\u017eini\u201c (KKC 2834).<\/p>\n

<\/div>\n

Blagoslov je nekaj velikega in lepega. Trud\u00edmo se, da ga bomo prejemali oziroma podeljevali v razpolo\u017eenju vere in spo\u0161tovanja. Blagoslov je duhovna vez, ki nas vkuje na ljubezen Jezusovega Srca in nas krepi v edinosti Cerkve, velike bo\u017eje dru\u017eine, ter nas vodi k \u010de\u0161\u010denju Boga: : \u201eSvet, svet, svet je Gospod nad vojskami!\u201c (Iz 6,3).<\/p>\n

<\/div>\n

\u00a9 2003 Duhovna dru\u017eina \u201eDelo\u201c, Bregenz \/ Thalbach – Voglje<\/p>\n

<\/div>\n

\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Blagoslov spada k posebnim duhovnim zakladom Cerkve. Je \u010dudovit bo\u017eji dar ljudem. Vedno znova lahko do\u017eivimo, kak\u0161no tola\u017ebo in kak\u0161no mo\u010d nam daje bo\u017eji blagoslov, \u010de ga prejemamo z vernim srcem. Blagoslov pri\u0161tevamo k najpreprostej\u0161im znamenjem, s katerimi Cerkev izra\u017ea svojo ljube\u010do skrb za vsakega \u010dloveka. Z blagoslovom nas vse mati Cerkev spremlja od zibeli […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[28],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/36"}],"collection":[{"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=36"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/36\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1589,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/36\/revisions\/1589"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=36"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=36"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=36"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}