30. aprila 2014, to je pred dvema letoma in pol je bil izdan odlok o za\u010detku \u0161kofijskega postopka za beatifikacijo prof. dr. Antona Strleta. Namen tega dela postopka je zbrati gradivo in pri\u010devanja, ki dokazujejo juna\u0161ko stopnjo kreposti.
\nBo\u017eji slu\u017eabnik Strle se je rodil na god sv. Ne\u017ee 21. januarja 1915. Lansko leto smo v njegovi rojstni \u017eupniji Sv. Vid nad Cerknico obhajali 100. obletnico njegovega rojstva. Komaj \u0161tiri leta mu je bilo, ko mu je umrl o\u010de, pri 17. letih pa \u0161e mati.
\nMladost je pre\u017eivljal na pa\u0161i in ko mu \u0161e ni bilo 10 let je do\u017eivel temeljno spreobrnjenje. Porodila se mu je misel, kako lepo bi bilo, \u010de ne bi bilo Boga. Tedaj bi bilo vse dovoljeno. Nekaj \u010dasa je ob tej misli u\u017eival, nato pa se je zavedal, da je zelo gre\u0161il in je bil nekaj dni ves zmeden in ob \u017eivi zavesti, kako je s tem gre\u0161il in nekaj no\u010di zaradi tega ni mogel spati. Neprestano je molil kesanje. Po nekaj dneh pa ga je prevzel notranji mir in popolna gotovost glede obstoja osebnega Boga, ki je hkrati svet, pravi\u010den in usmiljen. Sam pravi, da je bil to odlo\u010dilni dogodek v njegovem \u017eivljenju in da se po tem ni kaj dosti spremenil. Jasno pa je videl, da je ravno nasprotno res. Svoboden sem, \u010de se podredim Bogu. Tako si je za novoma\u0161no geslo ob posve\u010denju leta 1941 izbral: Povsod Boga!
\nRodil se je med prvo svetovno vojno, za duhovnika je bil posve\u010den med drugo svetovno vojno. Ob ma\u0161ni\u0161kem posve\u010denju je prosil Boga, da naj mu podari vsaj kak\u0161ni dve leti, pa mu je bilo podarjeno kar 62 duhovni\u0161kih let. Pet let in pol je bil po vojni zaprt, od 1956. leta dalje je bil profesor na TF, ves \u010das pa tudi intenzivno v du\u0161nem pastirstvu, \u0161e posebno veliko \u010dasa je pre\u017eivel v spovednici in je bil iskan spovednik. V sluhu svetosti je umrl pred 13-imi leti 20. oktobra 2003.
\nApostol Pavel v dana\u0161njem drugem berilu poudarja pomembnost dela. Ko sedaj urejamo Strletovo pismeno zapu\u0161\u010dino, se vsi spra\u0161ujemo, kje je na\u0161el \u010das in energijo, da toliko naredil. Na metre tipkanega gradiva se je ohranilo. B.s. Strle je bil gara\u010d. Kljub neprestanim te\u017eavam z zdravjem je zelo intenzivno delal. Ohranjenih je okoli 700 naslovov objavljenih del. Sam se je dr\u017eal na\u010dela, da je poleg molitve vsaj 8 ur na dan intenzivno delati. Zanimivo je, da je podobno kot pape\u017e Benedikt XVI. zelo poudarjal vrednost kme\u010dkega dela, ki je bilo zlasti po drugi svetovni vojni zelo zani\u010devano.
\nHkrati pa je prof. Strle gojil intenzivno duhovno \u017eivljenje. Dana\u0161nja bo\u017eja beseda govori o tem, kako se ne smemo bati, \u010de nastopijo krivi preroki in preganjanja. B.s. Strle se je soo\u010dal v svojem \u017eivljenju z obojim. Kje je \u010drpal mo\u010d za svojo neomajno zvestobo? Odgovor se glasi: iz molitve, evharistije, iz predanosti Mariji.<\/p>\n
Glede duhovnikov je b.s. Strle vedno zagovarjal mnenje, da naj bi poleg ma\u0161e, obveznega brevirja in enega dela ro\u017enega venca vsak dan vsaj pol ure bili v premi\u0161ljevanju povezani z Bogom.
\nGlede vernikov pa je npr. v pridigi, ki jo je imel 2. adventno nedeljo 1958 v Planini pri Rakeku dejal: \u00bbBrez molitve so vsa druga dejanja brez vrednosti. Treba je, da vsak \u010dlovek ostvari osebno zvezo z Bogom po molitvi. Tudi ozdravljenje dru\u017ein bo pri\u0161lo iz ozdravljenja molitvenega \u017eivljenja v dru\u017eini. Molitev \u00bbangelskega \u010de\u0161\u010denja\u00ab naj bo v dru\u017eini dnevni program. Molitev mora biti nekaj osrednjega. \u010ce ne sprejmemo z vso mo\u017eno resnostjo naro\u010dila iz Lurda in Fatime, ostane vse drugo prizadevanje in ubadanje zastonj. Kako da ne bi dru\u017eina zmogla vsaj nekaj minut \u017ertvovati in moliti vsej eno desetko ro\u017enega venca vsak ve\u010der? Zdaj pozimi pa res ni nobenega izgovora\u2026 Sobota in ve\u010deri pred prazniki naj bodo \u0161e posebno topli, molitev skupna, ve\u010derja skupna, skupni razgovori.\u00ab
\nKadar je sam molil angelovo \u010de\u0161\u010denje, ga je redno molil kle\u010de. Prvi RV je zmolil \u017ee zjutraj na poti k ur\u0161ulinkam, kamor je odhajal \u017ee kmalu po peti uri zjutraj. Obi\u010dajno to ni bil edini RV. \u010cez dan so sledili \u0161e drugi deli.
\nBo\u017eji slu\u017eabnik prof. dr. Anton Strle je bil \u010dlovek molitve. Z zgledom in besedo pa je tudi druge spodbujal k molitvi, saj je bil trdno prepri\u010dan, da brez molitve ni vere in tudi ne kr\u0161\u010danskega \u017eivljenja.<\/p>\n
Bo\u017eji slu\u017eabnik Strle je imel navado vsak dan eno uro adorirati pred Najsvetej\u0161im.
\nSv. ma\u0161a pa mu je bila tako sredi\u0161\u010de njegovega \u017eivljenja, najpomembnej\u0161a stvar. V Strletovi zapu\u0161\u010dini je cela vrsta listov, ki nimajo navedenega ne datuma ne kraja. Na enem od teh listov je zapisal: \u00bbNe moremo se obvarovati propadanja, \u010de ne u\u017eivamo sv. Re\u0161njega telesa. Ne moremo imeti dovolj mo\u010di sredi pu\u0161\u010dave tega \u017eivljenja, sredi napadov notranjih in zunanjih sovra\u017enikov.\u00ab Na drugem listu beremo: \u00bbEvharistija je vrelec, iz katerega naj zajemamo. \u010ce ne u\u017eivamo evharistije, je podobno kakor bi rastlini porezali korenine. Kmalu se bo posu\u0161ila.\u00ab Na tretjem listu: \u00bbDa bi bilo na\u0161e \u017eivljenje posve\u010deno, je potrebno iti vsako nedeljo k sv. ma\u0161i. Brez tega bomo vedno bolj propadali.\u00ab V neki pridigi pa je povedal o samem sebi izku\u0161njo iz prestajanja zapora. Takole pravi: \u00bbDuhovnika, ki je moral veliko trpeti, in sicer brez kake posebne krivde, so vpra\u0161ali, \u010de se je kdaj kesal, da je postal duhovnik. ‚Nikdar! Gotovo, v\u010dasih je bilo hudo, toda sredi mojega srca je bil vedno neizrekljiv mir. \u010cutil sem stalno, da mi je Gospod pokazal posebno dobroto, ko me je prepustil trpljenju. \u017divo sem \u010dutil Gospodovo navzo\u010dnost v meni. Ne morem biti dovolj hvale\u017een Gospodu ravno za ta leta trpljenja. Te\u017eko, \u010de je bil kdo tako sre\u010den sredi razko\u0161ja, kakor sem bil jaz v jedru svojega bitja sre\u010den tedaj, ko sem hodil okoli razcapan in izstradan.\u00ab Pri neki pridigi za veliko no\u010d pa je dejal: \u00bbBrez evharistije ni kr\u0161\u010danskega \u017eivljenja. Brez vira \u017eivljenja \u017eivljenje usahne. Je na\u0161a tola\u017eba v te\u017ekih urah \u017eivljenja. Brez hrane ni mo\u010di. Brez evharistije je na\u0161e \u017eivljenje pusto, prazno, brez srca.\u00ab
\nKar nekajkrat je prof. Strle v pridigah omenil, kako se je kot dijak skupaj z dve leti starej\u0161im rojakom Andrejem Makovcem vra\u010dal domov na bo\u017ei\u010dne po\u010ditnice. Z vlakom sta se pripeljala do Rakeka, nato pa je bilo treba iti pe\u0161. Ravno je zapadlo veliko sve\u017eega snega in sta morala gaziti dolge kilometre. Prof. Strle je za\u010del omahovati. Ob pomo\u010di Andreja Makovca je s skrajnimi napori pri\u0161el do hi\u0161e Makov\u010devih sorodnikov, kjer sta se odpo\u010dila in okrep\u010dala. Nato je brez te\u017eav nadaljeval pot. Brez prijatelja in brez okrep\u010dila bi omagal in zmrznil. Vedno znova je prof. Strle dejal, da ga to spominja na evharistijo, ki nam da mo\u010d, da ne omagamo, mo\u010d, da duhovno ne umremo.<\/p>\n
Prof. Strle je bil velik Marijin \u010dastilec. Ko mu je pri 17. letih umrla mama, si je zavestno izbral bo\u017ejo Mater za svojo mamo. Njej se je \u017ee kot bogoslovec posvetil po navodilih sv. Grigniona Montfortskega. Tej posvetitvi je ostal zvest vse do smrti. Nunciju Jurkovi\u010du je b.s. Strle pol leta pred smrtjo pisal: \u00bbPri\u010dakujem, da me bo Gospod kmalu odpoklical. Kri\u017e je zdaj hud, \u010deprav sem se nau\u010dil ponavljati: ‚Po Marijinih rokah se vsega darujem Jezusu Kristusu, da bom potrpe\u017eljivo nosil svoj kri\u017e vse dni \u017eivljenja!\u00ab (sv. Ludvik Gr. Montf.).‘ Ta vzklik je dolga leta ponavljal vsak dan, v\u010dasih celo ve\u010dkrat \u010dez dan: \u00bbPo Marijinih rokah se vsega darujem Jezusu Kristusu, da bom potrpe\u017eljivo nosil svoj kri\u017e vse dni \u017eivljenja!\u00ab<\/p>\n
Molitev, evharistija, Marija: to so trije temelji Strletove duhovnosti, trije temelji njegove svetosti, trije viri, ki so mu dajali mo\u010d, da je v juna\u0161ki stopnji \u017eivel kreposti.<\/p>\n
Povabim vas, da se b.s. Antonu Strletu tudi vedno znova priporo\u010date. Na razpolago so molitve za njegovo beatifikacijo. Na njegovo pripro\u0161njo je bilo \u017ee ve\u010d izrednih usli\u0161anj. Za eno ozdravljenje na njegovo pripro\u0161njo celo upamo, da bomo mogli za\u010deti uraden postopek za priznanje \u010dude\u017ea. Vsi skupaj molimo, da bi postopek za njegovo beatifikacijo dobro potekal in da bi, \u010de je bo\u017eja volja, bil \u010dim prej uradno razgla\u0161en za bla\u017eenega in nato za svetnika in bi nam tako s svojim vzorom, zlasti pa s svojo pripro\u0161njo bil na\u0161 pripro\u0161njik pri Bogu.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
30. aprila 2014, to je pred dvema letoma in pol je bil izdan odlok o za\u010detku \u0161kofijskega postopka za beatifikacijo prof. dr. Antona Strleta. Namen tega dela postopka je zbrati gradivo in pri\u010devanja, ki dokazujejo juna\u0161ko stopnjo kreposti. Bo\u017eji slu\u017eabnik Strle se je rodil na god sv. Ne\u017ee 21. januarja 1915. Lansko leto smo v […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[11],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1617"}],"collection":[{"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1617"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1617\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1618,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1617\/revisions\/1618"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1617"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1617"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/duhovna-druzina-delo.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1617"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}