Zgodaj zjutraj v soboto (7.8.2021) pred približno tremi tedni se je pričelo naše (»duhovno«) potovanje v Avstrijo. Lepo smo ga začele z molitvijo, že ko smo čakale na vlak. Z gradivom in pogovori, ki smo jih imele s sestro Tatjano smo osebno in predvsem duhovno zrasle. Globoko sporočilo minusa, ki se spremeni v plus je nosila čudovito odigrana, zapeta in odplesana igra Die schönste aller Frauen, hvalnice in večernice, ki smo jih vsaj poskušale moliti vsak dan, pa so poskrbele za blagoslovljen začetek in miren konec dneva. Ponedeljkov obisk v Talbachu, kjer smo si res od blizu ogledale samostan in spoznale mnogo sester in bratov/patrov, nas je napolnil z veseljem in hvaležnostjo, da smo lahko spoznale toliko dobrih ljudi in bile delček njihovih oziroma, da so bili oni delček naših življenj. Čeprav je bil ta delček majhen in kratek, je v nas prebudil nekaj velikega: polnost hvaležnosti, dobrote in žrtvovanja eden za drugega z mislijo na Boga. Dan smo nekako končale s pogledom uprtim v daljavo Bodenskega jezera. Naše štiridnevno potovanje pa se je zaključilo s prepevanjem slovenskih pesmi, ki so najbrž donele po skoraj celem vlaku.
Bilo je res super in če bi imele možnost, bi to izkušnjo z veseljem ponovile.