30.7. do 4.8.2018

»Tukaj sem, pošlji mene!«

1. dan – ponedeljek, 30.7.

Začeli smo letošnji počitniški teden. Dopoldne so pridni animatorji že pripravili dvorišče in vse potrebne stvari. Ob 15.00 smo se zbirali na dvorišču. Tokrat nas je bilo več kot 70 otrok in mladih iz 13 župnij in 20 krajev.
Z Jezusom smo začeli v cerkvi, kjer smo se najprej učili letošnjo »himno« »Tukaj sem!«, molili desetko rožnega venca za papeža Frančiška in nadškofa Stanislava in vse škofe in duhovnike. Ti imajo v našem času, podobno kot Izaija, pomembne naloge in računajo na naše molitve. Seveda smo vključili tudi naše družine in vse, ki nas v tem tednu posebno spremljajo.
Potem smo v katehezi spoznali preroka Izaija, ki je videl Boga in je na njegovo vprašanje: »Koga naj pošljem?« pogumno odgovoril: »Tukaj sem, pošlji mene!«. Tako smo tudi mi povabljeni, Bogu odgovoriti »Tukaj sem, pošlji mene!« in pogumno pričevati za Gospoda in vero.
Slišali smo, da je bil čas, v katerem je živel prerok Izaija – to je pred 2800 let – podoben našemu času: versko, politično in socialno stanje je bilo zelo slabo… – Zato ima Izajeva oznanila tudi za naš čas velik pomen.
Zvedeli smo tudi, da hebrejščini piše od desno na levo, tako, da nismo mogli brati rokopise knjige Izaija, ki so jih pred 70 leti našli v votlini Qumran.
Slišali smo tudi, da je Izaija rekel, da nas Bog oblikuje, kakor glino: »Mi smo glina, ti – Bog – si naš upodabljavec, vsi smo delo tvojih rok.« (Iz 64,7)
Potem smo se spet zbrali na dvorišču, ker smo dobili dobro malico s pijačo in pecivom, ki so ga starši prinesli.
Nato je polovica skupin šla k lončarki Barbi, ki nam je pokazala, kako lahko oblikuješ glino in potem smo sami oblikovali posode, podobne posodam s pergamenti, ki so jih našli v Qumranu. Kdor je želel, je še oblikoval skledo, ki jo lahko pozneje, ko so stvari pečene, uporabimo kot kadilnico.
Druga polovica skupin je ostala na dvorišču, kjer smo pobarvali zastave in druge stvari, ki so povezane z našo počitniško temo.
Točno ob 17.45 so se skupine od lončarke vrnile domov, tako, da smo imeli še pol ure za zanimive in zabavne skupne igre, ki jih je pripravila animatorka Klara.
Ob 18.15 smo zaključili dan in se zahvaljevali za lepo doživetje pri češčenju Najsvetejšega v cerkvi.

2. dan – torek, 31.7.

Danes smo se tako kot včeraj zbrali na dvorišču pred župniščem. Animatorji malo prej, otroci pa ob 15. uri. Skupaj smo se odpravili v cerkev. Pokrižali smo se, pokleknili in se usedli v svoje klopi. Zapeli smo nekaj pesmi, s tem počastili Jezusa in Marijo ter zmolili še desetko rožnega venca za škofa in papeža. Potem smo imeli katehezo, pri kateri smo ponovno spoznavali preroka Izaija. Zmolili smo še kratek Očenaš potem pa odšli do dvorišča, kjer smo se posladkali s slastnim pecivom in sokom. Po kratkem premoru je sledilo delo v skupinah. Polovica otrok je šla k lončarki, ostali pa so ustvarjali na dvorišču. Zatem smo se razdelili v štiri skupine in se šli družabne igre, ki jih je pripravila animatorka Karmen. Na koncu smo še enkrat odšli v cerkev, pokleknili in počastili sveto Rešnje telo. Nato smo se poslovili in odšli vsak po svoje.

3. dan – sreda, 1.8.

Tudi tokrat smo se zbrali ob 15. Uri na župnijskem dvorišču, od koder smo se odpravili v cerkev. Tam smo znova po vadili himno letošnjega počitniškega tedna, nato pa so otroci lahko izbirali še poljubne pesmi, ki smo jih prepevali. Znova smo se naučili novo hebrejsko pesem, ki je vsem ostala v ušesih. Zelo zanimivo je, da pesem sploh ne razumemo, a jo vseeno radi prepevamo. Nato je sestra vodila še kratko katehezo o našem preroku Izaiju, nato pa smo zmolili še eno desetko rožnega venca. Sledila je malica na dvorišču in nato ustvarjanje po skupinah. Za razliko od prejšnjih dveh dni smo bili danes vsi, kajti prejšnja dneva se je polovica odpravila k lončarki. Danes pa smo ustvarjali več stvari. Izdelovali smo koščke pergamenta, ki smo ga »pokapali« z kavo. Naredili smo tudi zapestnice iz različnih materialov. Zapestnica služi kot »pas« pravičnosti, o katerem je govoril že Izaija. Nekateri so izdelovali tudi pletene sončke in razne druge umetnine, ki jih bodo pokazali doma. Na koncu so sledile še zelo zabavne igre, kjer smo imeli pet postaj na katerih so bile zanimive naloge, ki so čakale otroke. Na koncu so vsi dali vsem »petke« in kljub napetim igram ostali prijatelji. Sledilo je še zaključno češčenje, kjer smo se pripravili na prejem blagoslova. Potem smo se vsi znova odpravili na dvorišče, kjer so nas čakale zaslužene nagrade. Malenkost utrujeni in umazani, a zelo zadovoljni, smo se nato odpravili domov.

4. dan – četrtek, 2.8.

Danes smo se zbrali že ob devetih zjutraj ter se z avtobusom odpeljali proti Jezerskem. Na avtobusu smo zmolili desetko rožnega venca ter za srečno pot. Nato smo prispeli do cerkve sv. Andreja, kjer nas je lepo sprejel tamkajšnji župnik g. Janez Ham in nam razložil pomen imena Andrej ter nam povedal, da so nekatere freske v cerkvi stare skoraj 500 let. Potem smo obhajali sveto mašo. Ker se letos zgledujemo po Izaiju, ki je govoril hebrejsko, smo se po maši s hebrejsko pesmijo zahvalili g. župniku, ki nas je v zameno naučil hebrejske fraze “tohu wa-bohu”, kar pomeni “vse pusto in prazno”. Nato smo na bližnjem travniku pojedli malico. Pot smo nadaljevali do Železne Kaplje. V vasi smo prestopili na drug avtobus, ki nas je odpeljal do vhoda v jamo. Razdelili smo se v tri skupine in odšli v jamo. Videli smo zelo lepe kapnike, na nekaterih mestih pa nas je celo spremljala glasba. Videli smo vse od stalaktitov (visečih kapnikov) in zaves pa do dveh kapnikov, ki jima manjka samo še 64 let do tega, da se združita v kapniški steber. V jami je bila stalna temperatura zraka 8°C, prehodili pa smo več kot 600 stopnic. Po prihodu iz jame, smo šli še na sladoled, nato pa se odpravili proti domu.

5. dan – petek, 3.8.

Za nami je še predzadnji dan počitniškega tedna! Tudi ta dan je bil po svoje poseben, še posebej, ker so bile danes tudi vodne igre. Najprej smo se lahko prečistili srca z možnostjo zakremnta svete spovedi. Medtem je bilo v cerkvi sv. Juda in Tadeja češčenje pred Najsvetejšim. Po češčenju smo se lahko okrepčali tudi telesno. Na to pa brž v delo po skupinah. Otroci so izdelivali pergamente z napisom „Tukaj sem, pošlji mene“ tako v Slovenščini kot tudi v Hebrejščini. Otroci so hitro naredili kar so morali nato pa so se šli igrat, animatorji pa smo začeli pripravljati vodne igre. Še preden so se začele smo bili vsi mokri, saj nas je zmočil dež. Toda dež ni pokvaril zabave! Mokri smo bili pa prav vsi… Tako je minil še predzadnji dan Počitniškega tedna 2018.

6. dan – sobota, 4.8.

Prišel je zadnji dan našega počitniškega tedna. Ker nas je čakal še obsežen program, smo ga popoldne malo krajšali: Ob 15.00 smo se zbrali na dvorišču in nato skupaj začeli v cerkvi. Tokrat smo peli pesmi za sv. mašo zvečer in se dogovorili še različne stvari pred molitvijo za papeža in našega nadškofa Stanislava. Nato nam je s. Marion povedala, da bo na zaključni večer zaradi naše zveste molitve prišel sam nadškof. Tako je razkrila skrivnost, kdo je naš „skriti gost“! Razveselili smo se tega sporočila in tako še bolj napeto pričakovali zaključni večer. Potem smo šli v dvorano gasilskega doma, kjer smo imeli vajo za zaključno igro. Ob 17.00 smo vsi šli domov na večerjo in se pripravili za sv. mašo ter zaključni večer. Ob 19.30 smo v nabito polni cerkvi začeli sv. mašo, ki je vodil naš nadškof Stanislav. Vsi smo sodelovali ali s petjem in z instrumenti ali z branjem beril in prošenj ali z ministriranjem. G. nadškof nam je v pridigi odkril še en vidik preroka Izaija, ki ga v tem tednu še nismo slišali: da je Izaija tudi jasno napovedal Jezusovo trpljenje. Po sv. maši smo se odpravili v dvorano, kjer smo se pripravili na igro, medtem ko so ljudje lahko gledali slike počitniškega tedna ob glasbi iz našega zadnjega cd-ja.
V Igri smo predstavili življenje in prerokovanje preroka Izaija in na koncu smo prejeli blagoslov nadškofa. Za konec smo še enkrat zapeli našo himno: „Tukaj sem, pošlji mene!“
Hvala vsem animatorjem, vsem, ki ste nas spremljali v molitvi in ki ste skrbeli za tako dobre malice!