O premagovanju krize duhovnikov

V pismu z dne 9. 11. 1971, v burnem času po drugem vatikanskem koncilu, je eden od duhovnikov zastavil prof. Strletu sledeča vprašanja:
1. Kaj se Vam zdi, da se godi v duhovniških vrstah, zakaj kriza?
2. Kaj Vi pričakujete od sodobnega duhovnika?
3. Kakšen naj bi bil danes duhovnik?
4. Kaj menite o rimski sinodi škofov?
5. Je potrebno popisati toliko papirja, ko se v praksi tega ne izvaja?
6. Kaj mislite o duhovnikih na Slovenskem?
7. Kako in na kakšen način pomnožiti število duhovnikov?

Profesor Strle je na zastavljena vprašanja odgovoril takoj in sicer v stilu, ki zelo lepo razodeva njegovo gledanje na stvari.

Ad 1. (Kaj se Vam zdi, da se godi v duhovniških vrstah, zakaj kriza?)

Svet je danes postal »očarljivo vabljiv« in kričav in poteguje v svoj divji vrtinec tudi duhovnike. Ti niti daleč ne vzamejo dovolj resno človeške slabosti in se ne varujejo nevarnosti na pozitiven način. Slab mesec dni sem bil l. 1958 v Parizu in sem si dejal: Če bi jaz tako lahkomiselno živel in ravnal, kakor tukaj vidim nekatere duhovnike (bolj sem videl tuje, ki so v Pariz prišli na študij), bi v enem tednu izgubil vse, kar spada k resničnemu duhovniku, najbrž tudi vero. – Čudim se, kako je mogoče npr. živeti polnovreden celibat, pri tem pa obiskovati filme, kakršne npr. priporoča Spektator v Družini (saj jih ne hodim gledat, a povedo). Ne morem si misliti, kako bi mogel premagati nevarnosti za krize duhovnik, ki: 1. ne meditira redno vsak dan, in sicer več kot ¼ ure; 2. ki ni res delaven; 3. ki ni toliko ponižen, da bi videl, kako krhek je človek in kakor skrbno se je treba varovati vsega škodljivega, če hočeš vztrajati v posvečujoči milosti (ne morem si misliti, kako je mogoče kar vprek gledati naše televizijske oddaje – ki jih ne gledam, a slišim včasih o njih – pri tem pa vztrajati stanovitno v posvečujoči milosti). – Kriza je po mojem predvsem v tem, ker duhovniki premalo pazijo (in so premalo vzgojeni že v prvi mladosti k temu) na geslo: moli in delaj, in sicer oboje krepko in stanovitno, zraven pa se zelo varuj nevarnosti (nikdar ne govori o »tveganju«, kar zadeva vero in nravnost, ampak silno resno jemlji Flp 2, 13: »Delajte s strahom in trepetom za svoje zveličanje«). – Vem, da me bo tisti, ki bo to bral, imel za strašno starokopitnega in reakcionarnega. Toda ne morem pomagati, če sem popolnoma trdno prepričan, da bom le tako mogel biti zares »napreden« in »ljudski« duhovnik, kakor si ga želi Bog in »božje« ljudstvo, ne pa kako drugo »ljudstvo«.

Ad 2. (Kaj Vi pričakujete od sodobnega duhovnika?)

»Ne oznanjamo sebe, ampak Jezusa Kristusa kot Gospoda, sebe pa kot vaše služabnike zaradi Jezusa« (2 Kor 4, 5). In »vse« je od Boga, ki nas je po Kristusu s seboj spravil in nam dal službo sprave« (2 Kor 5, 18). V tem je vsebovano vse. Če se bo duhovnik dal voditi temu in vsak dan, če količkaj mogoče, prebil eno uro pred Najsvetejšim in se razgovarjal o svojem delu in ljudeh, nato pa iz energije, ki si jo je tam nabral, in iz luči, ki si jo je tam nasrkal, krepko delal, kolikor mu je sploh mogoče, bo postal izredno moderen, kajti najmodernejši in najnovejši je Bog v Jezusu Kristusu in njegovem Duhu.

Ad 3. (Kakšen naj bi bil danes duhovnik?)
Nič ne pomaga! Tudi danes si ljudje žele od duhovnika pristne svetosti! Drugo bo navrženo! Če je človeka »obsedla« božja energija in če se da voditi Sv. Duhu, bo čisto gotovo najbolj sposoben za duhovnika danes, pa tudi jutri in pojutrišnjem.

Ad 4. (Kaj menite o rimski sinodi škofov?)

Soglašam s slovitim francoskim filozofom J. Guittonom, ki je dejal (prim. L’homme nouveau, 7. 11. 1971, 12): »Sinodi bi moralo biti omogočeno, da bi se vršila na kakem Horebu ali kakem Taboru, v kaki nad svet dvignjeni sobani ali v kaki katakombi; hočem reči, daleč stran od agora /tržišče/; in ne bi smelo biti tako, da bi se tisti, ki govore na sinodi, zavedali, da govore tako, da jih posluša ves svet.«

Ad 5. (Je potrebno popisati toliko papirja, ko se v praksi tega ne izvaja?)

Toliko (je) potrebno kakor statistike, ki jim sv. pismo prav nič ni naklonjeno (prim. Davidov »primer«). Več molitve in praktičnega res duhovniškega dela, pa mnogo manj govorjenja in sej in zborovanj!

Ad 6. (Kaj mislite o duhovnikih na Slovenskem?)

Zlasti preveč hodijo v tujino po zglede; premalo se zavedajo resnosti časa in čas vse premalo uporabljajo koristno…

Ad 7. (Kako in na kakšen način pomnožiti število duhovnikov?)

Če izpolnjevali tisto pod št. 1 in 2, pa bi kmalu bilo (dovolj poklicev).







top



© 2019 Duhovno središče Voglje, Kotna pot 8, Voglje, 4208 Šenčur, Slovenija